KRSCANSKA KULTURNA ZVEZA

Franci Končan
(rojen 26. septembra 1940)
Franci Končan se je že v rani mladosti zapisal gledališču. Bil je strokovni sodelavec za amatersko gledališče pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Že kot 20-letnik je v domačem kraju režiral gledališko predstavo, skupaj je v Horjulu na oder postavil nad 35 predstav, njegovo delovaje pa se ni omejevalo samo na domači kraj, delal je tudi v številnih krajih Slovenije. Izkušnje je nabiral na seminarjih in tečajih pri različnih gledaliških strokovnjakih, kot sta to Mirko Župančič in Marjan Belina. Slednji ga je predvsem bodril, posebej v času, ko je začel delovati na Koroškem. Leta 1978 ga je po naključju zaneslo na Koroško, ko je vskočil kot režiser za Oder mladje. Ostal je zvest koroškim gledališčnikom in bil strokovni svetovalec za gledališče na Krščanski kulturni zvezi. Povezan je bil s kulturnimi društvi na podeželju, kjer je deloval kot režiser v Bilčovsu, Žvabeku, Velikovcu, Vogrčah, Selah, Svečah in Šentlipšu. Šest let je na Višji šoli za gospodarske poklice vodil in pripravljal zaključne prireditve. Nepozabna je bila tudi uprizoritev Cankarjevega Kurenta za osrednji koroški gledališki praznik 8. decembra. Franci Končan se je zavzel za uprizoritev Drabosnjakovih iger in za vse tri prevzel režijo: za Pastirsko igro (1987 - ponovna uprizoritev leta 2001), Pasijon (1990) in Igro o izgubljenem sinu (1993). Dobitnik letošnje Tischlerjeve nagrade pa je v zadnjih letih posebej povezan z dvema koroškima krajema. Triindvajset let nepretrgoma deluje v Selah, kjer režira dve premieri na leto - pred nekaj tedni so Selani ob stoletnici kulturnega delovanja uprizorili Kaplana Martina Čedermaca. Tudi v Vogrčah se zavzema za gledališče: na eni strani uvaja mladino v gledališki svet, na drugi strani pa je z vaščani uprizoril tri velike igre na prostem: Desetega brata 1999, Martina Krpana 2000 in lani Divjega lovca. Poleg svojega režiserskega dela je vseskozi svetoval voditeljem otroških in mladinskih skupin ob raznih praznovanjih, za materinski dan, na pustnih prireditvah ali pri miklavževanjih ter opravil levji delež na področju mladinskega gledališča na Koroškem.

<<< nazaj	Tischlerjeva nagrada 2003 Tischlerjeva nagrada 2003 trem gledališčnikom: Franci Končan, *Breda Varl in* *Tine Varl* Vsako leto NSKS in KKZ podeljujeta Tischlerjevo nagrado zaslužnim Slovencem za njihova prizadevanja za narodno skupnost. Letos bodo 23. januarja nagrado prejeli trije zaslužni gledališki strokovnjaki: Franci Končan ter Breda in Tine Varl - ki so skozi več ko dve desetletji krojili gledališko in lutkovno dejavnost na Koroškem.
	Franci Končan (rojen 26. septembra 1940) Franci Končan se je že v rani mladosti zapisal gledališču. Bil je strokovni sodelavec za amatersko gledališče pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Že kot 20-letnik je v domačem kraju režiral gledališko predstavo, skupaj je v Horjulu na oder postavil nad 35 predstav, njegovo delovaje pa se ni omejevalo samo na domači kraj, delal je tudi v številnih krajih Slovenije. Izkušnje je nabiral na seminarjih in tečajih pri različnih gledaliških strokovnjakih, kot sta to Mirko Župančič in Marjan Belina. Slednji ga je predvsem bodril, posebej v času, ko je začel delovati na Koroškem. Leta 1978 ga je po naključju zaneslo na Koroško, ko je vskočil kot režiser za Oder mladje. Ostal je zvest koroškim gledališčnikom in bil strokovni svetovalec za gledališče na Krščanski kulturni zvezi. Povezan je bil s kulturnimi društvi na podeželju, kjer je deloval kot režiser v Bilčovsu, Žvabeku, Velikovcu, Vogrčah, Selah, Svečah in Šentlipšu. Šest let je na Višji šoli za gospodarske poklice vodil in pripravljal zaključne prireditve. Nepozabna je bila tudi uprizoritev Cankarjevega Kurenta za osrednji koroški gledališki praznik 8. decembra. Franci Končan se je zavzel za uprizoritev Drabosnjakovih iger in za vse tri prevzel režijo: za Pastirsko igro (1987 - ponovna uprizoritev leta 2001), Pasijon (1990) in Igro o izgubljenem sinu (1993). Dobitnik letošnje Tischlerjeve nagrade pa je v zadnjih letih posebej povezan z dvema koroškima krajema. Triindvajset let nepretrgoma deluje v Selah, kjer režira dve premieri na leto - pred nekaj tedni so Selani ob stoletnici kulturnega delovanja uprizorili Kaplana Martina Čedermaca. Tudi v Vogrčah se zavzema za gledališče: na eni strani uvaja mladino v gledališki svet, na drugi strani pa je z vaščani uprizoril tri velike igre na prostem: Desetega brata 1999, Martina Krpana 2000 in lani Divjega lovca. Poleg svojega režiserskega dela je vseskozi svetoval voditeljem otroških in mladinskih skupin ob raznih praznovanjih, za materinski dan, na pustnih prireditvah ali pri miklavževanjih ter opravil levji delež na področju mladinskega gledališča na Koroškem.
	Breda Varl (rojena 16. januarja 1949) Breda Varl je diplomirala na FAGG arhitektura v studiu za notranjo opremo in industrijsko oblikovanje pri prof. Niku Kralju in Dušanu Moškonu, magistrirala pa je na praški Akademiji AMU na oddelku za alternativno in lutkovno gledališče. Prvo zaposlitev je imela pri mariborski založbi Obzorja kot tehnična oblikovalka. Od leta 1983 je zaposlena v Lutkovnem gledališču Maribor. V mladosti jo je sprva mikal radio, delala je kot radijska napovedovalka in se nekaj časa izpopolnjevala tudi v Angliji. Ko je spoznala moža Tineta Varla, se je tudi bolj posvetila lutkarstvu. V Mariboru predava tudi na Pedagoški fakulteti o lutkovni plastiki, scenografiji, lutkovni kulturi in vizualnih komunikacijah. Vodi različne seminarje in tečaje doma in v tujini. V okviru Tedna mladih umetnikov na Rebrci skrbi za lutke in sceno za vsakoletno zaključno prireditev. Breda Varl razstavlja tudi svoje lutke in osnutke. V mariborskem Lutkovnem gledališču pripravlja sceno, lutke in kostume. Sodelovala pa je in še sodeluje s številnimi koroškimi lutkovnimi in gledališkimi skupinami: v Šmihelu, na Zilji, Pliberku, Selah, Železni Kapli, Škocjanu, Globasnici, na Radišah, na začetku še z dunajskimi študenti in dijaki KDZ. Nad deset let pa sodeluje s celovškimi lutkarji. Pri jubilejnih lutkovnih predstavah – Juri Muri v Afriki 1991, Sonček, kje si 1994 in Čarovnica Jezibaba 1999 je bila odgovorna za kostume in lutke. Breda Varl je ilustrirala knjigo Lenčke Kupper Enkrat je bil en škrat. Pri Krščanski kulturni zvezi pa je izdala tudi lastno knjigo, ki je izšla ob desetletnici Tedna mladih umetnikov: Igrajmo se z lutkami. Z bogatimi slikami in navodili je želela s knjigo otroke spodbuditi za lutkarstvo. Ponavadi pa je Breda Varl nastopala in še nastopa za odrom z možem Tinetom.
	Tine Varl (rojen 3. maja 1940) Tineta Varla so že v zgodnjem otroštvu prevzele lutke. Že kot petletnik je na domačem dvorišču uprizarjal lutkovne predstave in zanje zahteval celo vstopnino. Vseskozi je spremljal gledališko in lutkovno dogajanje. Z osemnajstimi je ustanovil lutkovno skupino in režiral prvo predstavo v Mariboru. V 70-ih letih je postal predsednik odbora za lutkarstvo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, kjer se je seznanil z Janezom Karlinom. Ta ga je tudi spodbujal in pomagal, da je prišel na Koroško. Leta 1974 je začel Tine Varl za koroške lutkarje voditi seminarje in začelo se je tudi plodno sodelovanje do današnjih dni. V Mariboru je pomagal tudi pri ustanavljanju Lutkovnega gledališča, ki je odprlo svoja vrata leta 1974. Leta 1990 je v funkciji ravnatelja nasledil Bojana Čebulja in Lutkovno gledališče vodil do upokojitve leta 1999. V tem času je ustanovil tudi Poletni lutkovni Pristan v Mariboru, kjer se srečavajo domače in tuje lutkovne skupine. Tine Varl je sodeloval s številnimi lutkovnimi skupinami, lahko bi rekli, da je oče koroške lutkovne dejavnosti, saj je v svet popeljal lutkarje, ki so že danes sami režiserji. Režiral je za dunajske študente, Oder mladje, Lutke mladje, v Šmihelu, na Zilji in v zadnjem desetletju v Celovcu, kjer so prav gotovo po njegovi zaslugi nastale kar štiri lutkovne skupine. Prav tako je bil režiser pri vseh treh jubilejnih lutkovnih predstavah na Koroškem: 1991 Juri Muri v Afriki, 1994 Sonček, kje si in 1999 Zaklad čarovnice Jezibabe. Od vsega začetka pa skrbi tudi za zaključno predstavo na Tednu mladih umetnikov. Pripravljal in vodil je tudi številne seminarje, npr. v velikem številu tudi za učitelje. S svojimi lutkarji se je udeležil številnih tekmovanj doma in na tujem. Tineta Varla pa odlikuje tudi povezanost s Koroško, saj je s slovenskimi skupinami vzpostavil stike in poskrbel, da so lahko koroški lutkarji gostovali v Sloveniji.
<<< nazaj Krščanska kulturna zveza \| Christlicher Kulturverband, 10. Oktoberstrasse 25/III, 9020 Klagenfurt/Celovec - e-mail: office@kkz.at