univ. prof. dr. Vladimirju Klemenčiču

za življenjsko delo, ki je zelo tesno povezano
s koroškimi Slovenci

>>> spored, >>> nagrajenci tischlerjeve nagrade, >>> govorniški natečaj

Nagrado dr. Joška Tischlerja podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza kot najvišje priznanje obeh organizacij. Nagrado prejmejo zaslužni Slovenci za svoja prizadevanja za narodno skupnost na Koroškem na področju kulture, politike, umetnosti, gospodarstva in znanosti. Nagrajenec/ka dobi nagrado lahko tudi za posebne zasluge pri širjenju in utrjevanju narodne zavesti in ugleda koroških Slovencev bodisi doma ali v tujini.
Letos bo 25. Tischlerjevo nagrado prejel univ. prof. dr. Vladimir Klemenčič za življenjsko delo, ki je v veliki meri zelo tesno povezano s koroškimi Slovenci.

Vladimir KLEMENČIČ je bil rojen 10. 7. 1926 v Ljubljani.
Po diplomi iz geografije na Prirodoslovno-matematični fakulteti leta 1951 je še isto leto prevzel mesto asistenta na tedanjem Geografskem inštitutu. Doktoriral je leta 1957 z disertacijo Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom. Naslednje leto je dobil naziv docenta, napredoval leta 1966 v izrednega in leta 1972 v rednega profesorja. Bil je 18 let direktor Inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani. Tri desetletja je opravljal tudi funkcijo vodje katedre za družbeno geografijo, dve leti funkcijo predstojnika Oddelka za geografijo ter druge funkcije na Filozofski fakulteti in Rektoratu Univerze v Ljubljani. Dve leti je bil tudi vršilec dolžnosti direktorja Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani.
V svojih študijah se je veliko posvečal slovenski manjšini v Avstriji, Italiji in na Madžarskem ter italijanski in madžarski manjšini v Sloveniji, ob tem pa tudi teoretičnim in metodološkim vprašanjem prebivalstva, urbanizacije in deagrarizacije. V zadnjih dveh desetletjih pa se je ukvarjal predvsem s problemi socialne in politične geografije, zlasti z vprašanji odprtosti meje ter funkcijo politične meje med nacionalno mešanimi obmejnimi območji. Veliko časa je posvečal tudi problemom regionalizacije Slovenije po stopnji razvitosti in demografski strukturi območij praznjenja in koncentracije. En semester je na dunajski univerzi vodil tudi seminar o slovenski manjšini na Koroškem. Vodil je tudi mnoge mednarodne in domače raziskovalne projekte v tujini in domovini.
Objavil je okoli 300 bibliografskih enot, od tega več kot 70 v tujem tisku v skoraj vseh evropskih državah. Imel je okoli 100 javnih vabljenih predavanj in referatov na univerzah in mednarodnih simpozijih v Nemčiji, Italiji, Avstriji, Rusiji, na Poljskem, v Švici, ZDA, na Madžarskem in v Avstraliji.
Za uspešno raziskovalno in pedagoško delo, zlasti za vzgojo mladega raziskovalnega naraščaja, za preučevanje manjšin in vključevanje v mednarodne znanstvene tokove je prejel številna priznanja doma in v tujini. Postal je častni ali dopisni član Geografskega društva Slovenije, Italije, Poljske, Srbije, Makedonije, geografskega društva v Münchnu in Akademije za prostorsko preučevanje v Hanovru.
Za svoje delo je prejel nagrado sklada Borisa Kidriča za vrhunske rezultate na pedagoškem in znanstvenem delu, nagrado Ministrstva za šolstvo in šport ter naziv Ambasadorja za znanost Republike Slovenije od Ministrstva RS za znanost in tehnologijo. Univerza v Ljubljani mu je podelila priznanje z zlatim znakom in ga razglasila za zaslužnega profesorja, predsednik republike Milan Kučan pa mu je podelil srebrni znak Svobode Republike Slovenije.
(Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Zbornik ob 80-letnici 1919 -1999)

Prof. Klemenčič se je ukvarjal s koroško problematiko v številnih znanstvenih razpravah in predavanjih. Vrsto let je v Letnih poročilih Slovenske gimnazije objavljal razprave o regionalnem in socialnem poreklu dijakov.
Vezalo ga je trdno prijateljstvo z dr. Joškom Tischlerjem, prvim predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev in očetom ter prvim ravnateljem Slovenske gimnazije. Slovenski gimnaziji je namenil veliko truda in prizadevanj. Od leta 1963 do 1990 je organiziral maturitetna potovanja maturantov Slovenske gimnazije po nekdanji Jugoslaviji, od leta 1991 naprej pa po samostojni Sloveniji. Absolventom in absolventkam je omogočil spoznavanje ter odkrivanje neznanih krajev in svetov, s tem pa vpogled v nove kulture in narodne značilnosti.
Na potovanjih po Sloveniji so maturanti in maturantke odkrili in spoznali krasote in bogastva,
skupno izročilo in tudi različnosti v mladi državi matičnega naroda.
Že zgodaj se je povezal s slovenskimi koroškimi študenti na Dunaju in v Gradcu in jim omogočil strokovno izpopolnjevanje v Sloveniji.
Kot znanstvenik se je temeljito ukvarjal z našim življem. Njegove analize v letnih poročilih Slovenske gimnazije v Celovcu omogočajo spoznati razvoj in spremembe znotraj naše narodne skupnosti.
Na svojih številnih predavanjih po raznih državah je seznanjal mednarodni znanstveni svet z življenjem slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, predvsem na Koroškem.
Bil je med pobudniki Koroških kulturnih dnevov.