Visit us uon Facebook
Logotip KKZ

Krščanska kulturna zveza • Christlicher Kulturverband

Viktringer Ring 26/3, 9020 Klagenfurt/Celovec • tel.: 0 463/51 62 43, faks: 0 463/50 23 79

01.07.2020 14:44

ZAPOJTE Z NAMI V MAJU vsak dan novo šmarnično Marijino pesem

ZAPOJTE Z NAMI V MAJU vsak dan novo šmarnično Marijino pesem

Enaintrideseta Marijina pesem Vse prepeva - Za zadnji dan maja (Vavken)

note

Mesec maj označujemo kot Marijin mesec.

Majniška pobožnost »šmarnic« začela širiti sredi 19. stoletja, s tem pa tudi nastajanje in prepevanje ljudskih Marijinih pesmi s tematiko prebujajoče se narave.

Kasneje so skladatelji, kot so Gačnik, Mav, Cigan, Ropitz, Premrl, Sattner, Mihelčič, Kimovec, ter mnogi drugi, na prav poseben in melodično tenkočuten način znali ljudem približati častilno vsebino teh pesmi. Slavijo Marijino duhovno bogastvo in lepoto, posebno njeno dobroto in ljubezen.

V arhivih smo poiskali enostavnejše Marijine pesmi ljudskega značaja, primerne za vsakodnevno prepevanje, kot tudi zahtevnejše, predvsem pa manj znane partiture za glasovno bolj vešče pevske zasedbe.

Že stari Grki in Rimljani so mesec maj posvetili poganskim boginjam, povezanim s plodnostjo in pomladjo. Tudi nekatere druge zahodne kulture so maj imele za mesec življenja in materinstva.
Že na začetku zgodovine Cerkve so maja praznovali pomemben Marijin praznik, leta 1815 pa je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. Pobožnost, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. V Nemčiji je nadomestila praznovanje ob poganskem majskem drevesu (Maibaum).
Na območju današnje Slovenije so prve šmarnice imeli leta 1851 v ljubljanskem semenišču na pobudo četrtstoletnika Jerneja Lenčka. Za šmarnično branje so imeli molitvenik Mesec Marije, ki ga je iz francoščine leta 1842 prevedel bogoslovec Davorin Trstenjak. V knjigi je bilo 31 premišljevanj in na koncu še opis nekaterih Marijinih Božjih poti. Trstenjakov namen je bil navdušiti Slovence za novo pobožnost. Knjižica je bila kmalu razprodana in je bila leta 1856 ponatisnjena.

Zakaj šmarnice?

A šmarnice so Slovenci hitro vzeli za svoje in se zbirali ob Mariji, še preden je bilo napisano prvo šmarnično branje. Majska ljudska pobožnost je dobila ime po naslovu šmarnic Janeza Volčiča iz leta 1855. Branje je imelo preprost naslov Šmarnice Marii naši Materi darovane.
Ime pobožnosti izvira iz imena cvetic, ki maja najlepše cvetijo in so jih prinašali k Mariji, po nekaterih virih pa bi lahko bilo povezano tudi z Marijinima praznikoma, ki so ju ponekod imenovali tudi veliki in mali šmaren.

 

 

Vse prepeva
(614 KB)