Prof. Jože Ropitz (v nemščini >>>)

Rodil se je leta 1936 na Metlovi. Gimnazjio je obiskoval na Plešivcu in tam maturiral leta 1955 z odliko. Po študiju bogoslovja je pel leta 1960 novo mašo. Med letoma 1964 in 1969 je bil prefekt v Mohorjevem dijaškem domu, potem je šel študirat cerkveno glasbo na Dunaj, kjer je mdr. vodil zbor Kluba slovenskih študentov. Magisterij je dosegel na osnovi razprave o slovenski cerkveni glasbi na Koroškem. Od leta 1969 naprej je kantor celovške škofije. V avstrijski komisiji za cerkveno glasbo ima funkcijo podpredsednika. Do upokojitve je učil verouk na celovški gimnaziji v Lerchenfeldstraße, glasbo pri uršulinkah v Celovcu in na Višji šoli za gopodarske poklice v Št. Petru in orgle na celovškem konservatoriju. Leta 1975 je prejel pospeševalno nagrado dežele Koroške za glasbo in leta 1995 Janežičevo priznanje KKZ
Področja delovanja profesorja Jožeta Ropitza so raznolika, vedno pa deluje in ustvarja z ljudmi in za ljudi, naj bodo to starejši farani ali mlajši učenci, glasbeni strokovnjaki ali zborovski pevci, slovensko koroška ali mednarodna javnost.
Glasba je glavno izrazno sredstvo umetnika Jožeta Ropitza. Kot škofijski kantor skrbi za glasbo v Cerkvi, bil je sodelavec cerkvene pesmarice "Slavimo Gospoda", skladal je in sklada maše in speve. Njegov kompozicijski opus je zelo obsežen. Poleg šestih maš najdemo v seznamu mdr. nad 150 posvetnih in nabožnih pesmi za mešani zbor in za dekliške zbore, večino teh za Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru.
Zanimiva je njegova povezanost s slovensko besedo - naj bo to ljudska ali pesnikova, ki ji je dal glasbeno obliko. Posebej se je posvetil slovenskim pesnikom na Koroškem, med njimi sta Milka Hartman in Andrej Kokot.
Posebno ustvarjalno dvojico tvori Jože Ropitz s slovenskim rojakom iz Trsta, Alojzem Rebulo. Prvi plod njunega sodelovanja je kratek prizor na temo iz svetopisemske Visoke pesmi z naslovom Sinja gora Horeb. Dramsko dogajanje je Jože Ropitz opremil z glasbo. Višek skupnega ustvarjanja sta dve veliki deli, ki sodita po svoji odmevnosti in po svoji obliki gotovo v vrh glasbenega ustvarjanja na Koroškem in, širše gledano, tudi v Sloveniji.
Možu slovenske besede in slovenskega duha je posvečeno delo "Reke mojega življenja" - Večernice v čast Antonu Martinu Slomšku (1993). Reke, ki so oblikovale Slomškovo življenjsko pot, so v ospredju teh večernic za soliste, zbor, instrumentaliste in pripovedovalca. Ženam in materam se je Jože Ropitz poklonil ob izteku drugega tisočletja v psalmski kantati Žena - mati (1999). Sedem ženskih likov - Eva, Marija, Monika - Avguštinova mati, Krška Hema, Donna Pica Giovanna, Marija - Slomškova mati in Slovenska mati - spremlja pripovedovalca, solista, mešani zbor z instrumentalisti - skozi stoletja do danes in v prihodnost. Delo je simbolno tudi za ustvarjanje Jožeta Ropitza, saj povezuje preteklost s prihodnostjo, glasbeno inovativnost in tradicijo, nemško in slovensko govoreče sodeželane (izvedba kantate v celovški stolnici v dvojezični obliki), pomeni sodelovanje (slovenskih) rojakov preko vseh meja.
Kongenialno srečanje pesnika Toneta Kuntnerja s pesniško zbirko Mati Slovenija in skladatelja Jožeta Ropitza je rodilo glasbeni recital O tebi pojem, pomlad. Želja skladatelja ob krstni izvedni leta 2004: "Upam, da je bilo mogoče s tem delom prinesti nekaj pomladi med naše ljudi."
To povezovalno dejavnost uteleša prof. Ropitz tudi kot dirigent mešanega pevskega zbora Jakob Petelin Gallus, ki ga vodi od leta 1984. S pevkami in pevci pripravlja zborovski pevski program, vestno vodi vaje in seminarje, oblikuje koncerte. Z zborom je bil na turnejah med rojaki v severni Ameriki (1988 in 1996), Argentini (1992), Avstraliji (1994) in po Ukrajini (1997).
Nastali so posnetki dveh zgoraj omenjenih velikih skladb: Reke mojega življenja (kaseta in zgoščenka) in Žena- mati (zgoščenka).
MePZ Gallus pa je pod vodstvom Jožeta Ropitza izdal leta 1988 kaseto Buh Vam dobre liete daj, leta 1994 kaseto in zgoščenko Kako je lep ta kraj in še leta 1999 zgoščenkp So jasli dom Boga.

Za dolgoletno pedagoško in ustvarjalno delo na področju cerkvene in posvetne glasbe prejme prof. Jože Ropitz XXVII. Tischlerjevo nagrado 2006.