Visit us uon Facebook
Logotip KKZ

Krščanska kulturna zveza • Christlicher Kulturverband

Viktringer Ring 26/3, 9020 Klagenfurt/Celovec • tel.: 0 463/51 62 43, faks: 0 463/50 23 79

04.03.2019

Ljubiteljska gledališka in lutkovna dejavnost - piše Ana Ruter

Ljubiteljska gledališka in lutkovna dejavnost - piše Ana Ruter

Ljubiteljska gledališka in lutkovna dejavnost

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD)  je kulturna, izobraževalna in svetovalna institucija, ki skrbi za različne kulturno umetniške dejavnosti v Sloveniji in zamejstvu. Organizira kulturne prireditve, festivale, različne oblike izobraževanja, izdaja različne publikacije, strokovno in organizacijsko pomaga kulturnim društvom in njihovim zvezam v Sloveniji ter skrbi za mednarodno sodelovanje v evropskem in svetovnem prostoru.
JSKD z različnimi programskimi dejavnostmi, ki obsegajo historično glasbo in ples, ples, folklorno dejavnost, instrumentalno glasbo, zborovsko glasbo, literarno dejavnost, gledališče in lutke, likovno dejavnost ter film, celostno pokriva vse segmente ljubiteljske kulturne dejavnosti. Sklad sestavlja kulturna mreža 59 izpostav, ki so razdeljene med 10 koordinacij. K temu pa se pridružujejo še kulturna društva iz zveze v zamejstvu.

Gledališka in lutkovna dejavnost ima v Sloveniji dolgoletno in izredno bogato tradicijo. Številčno produkcijo ustvarjajo skupine iz urbanih središč kot tudi iz perifernih manjših krajev in vasi. Sklad za vsako starostno skupino prireja poseben gledališki festival, srečanja lutkovnih skupin pa združujejo lutkovne ustvarjalce vseh starosti. V sezoni 2017/18 se je na Srečanje otroških gledaliških skupin prijavilo kar 250 skupin, na Srečanje mladinskih skupinskih – Vizije 54 skupin, na Srečanje odraslih gledaliških skupin – Linhartovo srečanje 142 skupin in na Srečanje lutkovnih skupin 88 skupin. Omenjene številke nam povedo, da so si regijski selektorji v lanski sezoni ogledali kar 534 predstav in med njim v vsaki koordinaciji izbrali najboljše. Izbrane predstave so si na regijskih festivalih ogledali državni selektorji in vsak od njih je v svojem starostnem segmentu izbral najboljše, ki so se nato predstavili na zaključnih festivalih. Srečanji najboljših lutkovnih in otroških predstav potekata vsako leto v začetku junija v različnih krajih po Sloveniji. Najboljše mladinske skupine se vsako leto maja zberejo na tridnevnem zaključnem festivalu Vizije v Novi Gorici, odrasle skupine pa na tridnevnem festivalu Linhartovo srečanje konec septembra v Postojni. Festivala Vizije in Linhartovo srečanje sta tudi tekmovalnega značaja, saj tričlanski komisiji podelita nagrade tako za posamične ustvarjalne dosežke kot tudi za predstave v celoti.

K tej bogati produkciji ljubiteljskega gledališkega ustvarjanja v Sloveniji pa se vsako leto pridružijo še gledališke in lutkovne predstave v zamejstvu. Ker med vrednote in poslanstvo JSKD-ja spadajo tudi ohranjanje in razvoj slovenskega jezika, spodbujanje kulturne raznolikosti ter ohranjanje tradicije, je vsakoletni kulturni in umetniški prispevek Koroške zamejske skupnosti dragocen in nenadomestljiv prispevek k ljubiteljskemu ustvarjanju. Društva koroških Slovencev, ki se ukvarjajo z gledališko in lutkovno dejavnostjo, se že vrsto let prijavljajo na srečanja v okviru JSKD-ja. Sklad uspešno sodeluje s Krščansko kulturno zvezo (KKZ) , ki od leta 2012 organizira Gledališki in lutkovni festival Tribuna. Festivala se udeležijo tudi državni selektorji, ki imajo po predstavah pogovore z ustvarjalci. Podajo jim svoje mnenja, pohvale in dodatne nasvete za prihodnje ustvarjanje. Predstave so popolnoma enakovredne predstavam v Sloveniji, ocenjene po enakih merilih in se imajo prav tako možnost uvrstiti na zaključne festivale. Ker sama kot selektorica že vrsto let sodelujem z JSKD-jem in sem zato videla veliko predstav, ki ste jih ustvarili na avstrijskem Koroškem, lahko mirno zatrdim, da po kakovosti povsem parirajo predstavam, ustvarjenim v Sloveniji. Veseli me tudi, da se vaši mladi gledališčniki redno in radi udeležujejo vsakoletnih poletnih gledaliških delavnic in na njih ustvarjajo predstave, ki jih nato nadgrajujejo še doma. Imate zelo dober sistem, sploh pri otrocih, da pri predstavah sodeluje tako mentor skupine kot režiser, česar v Sloveniji ne poznamo. Pri nas otroške predstave režirajo mentorji oz. učitelji, katerih poznavanje odrskih in režijski zakonitosti zelo variira, kar posledično prinese predstave zelo različnih kakovosti. Sistem mentor – režiser se mi zdi dober predvsem zato, ker je pri otrocih poleg režije zelo pomembno osebno poznavanje otrok, saj lahko le tako z njimi dosežemo dobro sodelovanje in delo. Je pa zadnja leta opaziti upad v številu prijavljenih predstav. Leta 2013 je bilo na festival Tribuna prijavljenih kar 14 lutkovnih, otroških in mladinskih predstav, lansko leto 8 in letos 7. Upam, da je to zgolj naključje in ne trend, saj lahko gledališka dejavnost mladim pomaga do večje samozavesti, razvoju govornih sposobnosti in odpravljanju strahu pred javnim nastopanjem. Predvsem pa oder ponuja prostor za neomejeno kreativnost in svobodno izražanje, ki si ga mladi želijo in zaslužijo.

Ana Ruter