Visit us uon Facebook
Logotip KKZ

Krščanska kulturna zveza • Christlicher Kulturverband

Viktringer Ring 26/3, 9020 Klagenfurt/Celovec • tel.: 0 463/51 62 43, faks: 0 463/50 23 79

Tako smo živeli 6 Življenjepisi koroških Slovencev

Makarovič Marija

Z vsako zapisano osebno pripovedjo
ostaja človek za vedno navzoč
v času in prostoru tudi potem,
ko za vedno odide.

Bister Marjana ( Podobnik), roj. leta 1903 v Cerknem
Kanduth Josef, roj. leta 1906 “pri pd. “” Kofler in Mauer”” Wasai, župnija Liemberg”
Roblek Angela ( rojena Pegrin), roj. leta 1910 “pri Malovodniku v Selah na Srednjem Kotu”
Kajžnik Anton, roj. leta 1914 pri Brdnjaku na Hodnini
Einspieler Magdalena ( rojena Partl), roj. leta 1915 pri Miklavcu v Kajzazah pri Bilčovsu
Neimenovana, roj. leta 1918
Rigelnik Marija ( rojena Travnik), roj. leta 1920 pri Kurniku na Obirskem
Pichler Rozalija ( rojena Lesjak), roj. leta 1923 pri Kašniku na Korenu
Safran Rudolf, roj. leta 1927 pri Pomoču v Bilčovsu 8
Janežič Gusti ( rojena Schüttelkopf), roj. leta 1929 pri Poku v Veliki vasi
Lepuschitz Matilda ( rojena Urschitz), roj. leta 1929 pri Foltu v Spodnjem Dobju


KKZ - SNI UJ, Celovec, 1998

Cena: € Akcijska cena 16€ 9,99€ +poštnina

Tako smo živeli 7 Življenjepisi koroških Slovencev

Makarovič Marija

Z vsako zapisano osebno pripovedjo
ostaja človek za vedno navzoč
v času in prostoru tudi potem,
ko za vedno odide.

Wiegele Hanzl, roj. leta 1907 v Zahomcu pri Vafnu
Wiegele Pavla ( rojena Zwitter), roj. leta 1912 v Zahomcu pri Abuju
Andrejčič Kati ( rojena Potočnik), roj. leta 1918 na Mačah
Kropiunik Slavica Alojzija ( rojena Oman), roj. leta 1919 v Beli Peči ( Villa Bassa, Italija)
Stornik Jozej, roj. leta 1921 v Lešah
Potočnik Pavla ( rojena Ropač), roj. leta 1923 v Dragožičah pri Podgorjah
Sitter Dini ( rojena Nagele), roj. leta 1925 pri Kovarju v Št. Jakobu v Rožu
Končič Valentin, roj. leta 1925 pri Čomu v Vogrčah
Pörtsch Terezija ( rojena Kramer), roj. leta 1931 pri Janšeju v Holbičah


KKZ - SNI UJ, Celovec, 1999

Cena: € Akcijska cena 16€ 9,99€ +poštnina

Tako smo živeli 8 Življenjepisi koroških Slovencev

Makarovič Marija

Z vsako zapisano osebno pripovedjo
ostaja človek za vedno navzoč
v času in prostoru tudi potem,
ko za vedno odide.

Neimenovana, roj. leta 1910
Potočnik Tomaž, roj. leta 1911 na Mačah
Fugger Rozalija, roj. leta 1912 na Dobrovi pri Šmarjeti v Rožu
Popotnik Mojca ( rojena Zwitter), roj. leta 1917 na Bistrici pri Butrnu
Merkač Helena ( rojena Tomic), roj. leta 1920 v Šmihelu pri Klokarju
Gregori Marija ( rojena Hafner), roj. leta 1921 v Št. Petru pri Presačniku
Taupe Necej, roj. leta 1921 “v Rutah nad Ločami ob Baškem jezeru”
Lienhard Marija ( rojena Grilc), roj. leta 1926 Št. Juriju v Podjuni
Kranjc Marjeta ( rojena Buchwald), roj. leta 1927 v Nonči vasi pri Pukvu
Trink Zorka ( rojena Miklavčič), roj. leta 1928 v Gorinčičah pri Št. Jakobu
Grundböck Marija ( rojena Cankar), roj. leta 1930 v Svatnah
Lesjak Ludvik, roj. leta 1930 na Bregu


KKZ - SNI UJ, Celovec, 2000

Cena: € Akcijska cena 16€ 9,99€ +poštnina

Tako smo živeli 9 Življenjepisi koroških Slovencev

Makarovič Marija

Z vsako zapisano osebno pripovedjo
ostaja človek za vedno navzoč
v času in prostoru tudi potem,
ko za vedno odide.

Janežič Mirko, roj. leta 1921 v Podgorjah pri Šimanu
Kajžnik Hanzi, roj. leta 1922 v Svatnah pri Strovcu
Smole Jože, roj. leta 1922 v Spodnjih Borovljah pri Smoju
Karničar Marica ( rojena Smrtnik), roj. leta 1923
Kreutz Marta ( rojena Kreutz), roj. leta 1923 v Dobu pri Božiču
Trink Stanko, roj. leta 1924 v Vognjem Polju pri Ožboltu
Stornik Leopoldina, roj. leta 1925 na Vazah pri Vavharju
Lužnik Milka ( rojena Čegovnik), roj. leta 1926 na Lešah pri Prevaljah
Kušej Štefan, roj. leta 1927 na Blatu pri Sriencu
Kulmesch Antonija ( rojena Kitz), roj. leta 1928 na Tolstem Vrhu pri Grebinju
Wutti Franc Ksaver, roj. leta 1928 v Dulah pri Vinklarju
Urschitz Tonči, roj. leta 1930 v Dobju pri Foltu
Müller Valentin, roj. leta 1932 na Rutah pri Suharju
Stornik Pepca ( rojena Gabrijel), roj. leta 1933 v Lešah pri Strdenu
Kušej Justina, roj. leta 1934 v Šmihelu pri Pongracu

KKZ - SNI UJ, Celovec, 2001

Cena: € Akcijska cena 16€ 9,99€ +poštnina

TIHA ZEMLJA Pesemsko izročilo z Radiš in iz okolice

Zbirka Tiha zemlja predstavlja pesemsko ljudsko izročilo z Radiš in iz okoliških krajev od najstarejših zapisov do sodobne tovrstne pevske literature na tem območju. V prvem delu so zbrane pesmi iz doslej neznanih rokopisnih zapisov ali prepisov in pesmi, ki so bile že objavljene v starejših publikacijah. Drugi del zbirke predstavlja pevsko gradivo, ki se še danes poje in so ga v preteklih letih zapeli zbiratelju Nužeju Tolmaierju posamezni pevci, pevke, družine in pevske skupine. Tako je odkril marsikateri dragulj in ga z zapisom obvaroval pozabe.
Zbirki so priložene tri zgoščenke, na katerih je del teh zbranih pesmi dokumentiran tudi v zvočni obliki. Obsežno gradivo daje lep pregled nad razvojem ljudske pesmi v teku več stoletij, prikazuje pa tudi zdajšnje stanje tega živega ljudskega izročila v teh krajih.

Izbrala in uredila:
Nužej Tolmaier in Milka Olip

KKZ - SNI UJ, Celovec, 2017

Tiha zemlja CD I     € 15.-
Tiha zemlja CD II   € 20.-
Tiha zemlkja CD I+II € 25.-
Tiha zemlja knjiga   € 34.-
Tiha zemlja paket   € 49.-

Cena: € paket 49.- +poštnina

To ja nәhčer ҟne vi - basni in pesmi v rožanskem narečju • Miklova Zala za otroke

SPD Rož je v sodelovanju z iniciativo Slovenščina v družini izdalo zgoščenko, na kateri najdete basni in pesmi v rožanskem narečju. Zgoščenko so posneli domačini iz Roža, za glasbene aranžmaje pa je poskrbel Jozi Štikar.
Zgoščenka je prikupen dokument domače govorice iz Roža in dobro podčrta dejstvo, da je prav narečje za večino ljudi prvi stik z jezikom.
Zgoščenko lahko dobite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, na KKZ ter pri društvenikih SPD Rož.

Več na naslovu http://www.kkz.at/dejavnost/C82/to_ja_nehcher_kne_vi_basni_in_pesmi_v_rozhanskem_narechju/

Iniciativa „Slovenščina v družini/Familiensprache Slowenisch“ in SPD Rož, 2012

Cena: € 12,- +poštnina

Tomaž Holmar (razprodano)

Makarovič Marija

Rojen je bil 14. aprila 1905 v Gospe Sveti. Gimnazijo je najprej obiskoval v Celovcu, zadnji dve leti pa v Ljubljani, kjer je leta 1930 končal tudi študij teologije. Naslednje leto je bil posvečen v duhovnika v Celovcu. Potem se je na Dunaju štiri leta izpopolnjeval v bogoslovju in tudi ustvarjalno sodeloval pri kulturnih prizadevanjih slovenskih študentov in akademikov. Njegov mentor je bil avguštinec dr. Pius Parsch – pobudnik liturgičnega gibanja v Klosterneuburgu. Tomaž Holmar se je že v času študija teologije, predvsem pa v letu, ko je čakal na posvetitev na Koroškem in je bil tajnik Karitasa, zavzemal za širjenje novega liturgičnega gibanja. V ta namen je pripravljal tudi različna bogoslužna besedila za bogoslužje celega cerkvenega leta. Bil je med prvimi, ki je skušal na Koroškem uveljaviti cilje liturgičnega gibanja.

Po vrnitivi z Dunaja je leta 1935 prevzel mesto kaplana v Zagorici/Sagritz v Melski dolini in naslednje leto v Tinjah, kjer je ustanovil moški pevski zbor. Spomladi leta 1937 je bil že kaplan v Št. Jakobu v Rožu. V tem času je sodeloval z organistom in skladateljem Antonom Nageletom. Sad njunih prizadevanj je bila otroška maša z naslovom »Ob božjem oltarju«, ki jo je po Holmarjevi vsebinski in glasbeni predlogi harmoniziral Anton Nagele.

Jeseni istega leta je zasedel mesto provizorja v tedaj še pretežno slovenski fari v Šmarjeti pri Telenberku.
Za časa nacizma pa je bil prestavljen v nemško faro Wachsenberg in nato še v St. Jakob ob der Gurk/Št. Jakob nad Krko. Kljub premestitvi se je trudil ohranjati stike z vodstvom slovenske narodne skupnosti. Na pobudo tedanje Slovenske prosvetne zveze je napisal libreto za Miklovo Zalo, ki ga je uglasbil Anton Nagele.

Po koncu druge svetovne vojne je bil najprej za dušnega pastirja v Želinjah in potem na Suhi, kjer je poleg cerkvenega uvedel tudi posvetno zborovsko petje. Po takorekoč že zgodovinski pridigi ob blagoslovitvi ljudske šole v Potočah leta 1950, v kateri je med drugim položil staršem na srce, naj vzgajajo otroke v ljubezni do maternega jezika, je najprej ostro reagirala posvetna, nato pa še cerkvena oblast. Zato je bil kazensko premeščen v nemško faro St. Peter am Katschberg/Št. Peter v Kačjem dolu, od tam pa v Podkrnos. Že po nekaj mesecih je bil zaradi neomahljivega slovenstva ponovno kazensko premeščen in sicer na Obirsko. Tam je bil župnik več kot petdeset let. Kmalu po svojem prihodu je oživil cerkveni in posvetni pevski zbor, ki ga je nadvse uspešno vodil tudi na različnih gostovanjih še v pozni starosti.

Tomaž Holmar je bil vseskozi tesno povezan s slovensko narodno skupnostjo. Že pred vojno je vodil pevske seminarje za slovenske organiste in pevovodje. Po vojni se je ponovno vključil v prizadevanja za ohranjanje slovenske narodne skupnosti. Bil je med ustanovnimi člani Narodnega sveta koroških Slovencev leta 1948, soustanovitelj Krščanske kulturne zveze 1953 in tudi pobudnik in soustanovitelj Zveze pevskih društev istega leta. Do leta 1972 je bil tajnik Zveze pevskih društev. V okviru te organizacije je skupaj s Francetom Ciganom vodil tečaje za pevovodje, skrbel za izdajanja zborovske literature, predvsem pa si je prizadeval, da bi koroški slovenski zbori še bolj vključevali v svoje repertoarje uglasbene pesmi Milke Hartmanove. Skrbel pa je tudi, da so se najnovejše glasbene stvaritve uvrstile na sporede pevskih zborov.


KKZ, Celovec 2001

Cena: € 20,- +poštnina

Tonči Dolinšek Spomini

Kelih-Olip Zalka

Jeseni leta 2003 je Tonči Dolinšek zaprl zadnji blok, namenjen pobiranju naročnine za Naš tednik. Ni se na dolgo in široko poslavljal. Po petdesetih letih tega posla je začutil neko praznino, naročniki pa so z grenkobo spoznali, da v njihove domove ne bo več Našega tednika in tudi ne Tončija Dolinška.
S to knjigo se bomo s Tončijem še enkrat odpravili na pot. Ta nas bo vodila od njegove domače hiše v Beli pri Železni Kapli do Celovca, nato pa od Potoč v Podjuni do Potoč na Zilji. To pot po naših krajih je Tonči neštetokrat prehodil, prekolesaril in prevozil ob pobiranju naročnine za Naš tednik in prodajanju Pratike celovške Mohorjeve.
S svojimi spomini, čestitkami in željami se nam bodo na potovanju pridružili številni rojaki iz naših slovenskih in dvojezičnih krajev, saj se vsi Tončija kar najlepše spominjajo.
Knjigi na pot so napisali prispevke tudi predstavniki izdajateljev knjige – tako Krščanske kulturne zveze kot Mohorjeve družbe v Celovcu - in predstavniki drugih ustanov, za katere je Tonči delal.


Uredila: Zalka Kelih-Olip
Izdajatelja in založnika: Krščanska kulturna zveza in Mohorjeva založba Celovec-Ljubljana- Dunaj, 2005

Cena: € 14,50,- +poštnina

Ujeti trenutki življenja Bilčovs v fotografijah 1900-1970

Sketelj Polona

Fotografije: Hanzi Reichmann
Izdala in založila: Krščanska kulturna zveza, Slovenski narodopisni inštitut “Urban Jarnik”, Celovec 2000

Cena: € 23,- +poštnina

Zilja - Slovenska noša v besedi in podobi

Makarovič Marija

Marija Makarovič, Jana Dolenc


KKZ, Celovec 1992

Cena: € 13,- +poštnina

Ziljske Freske - Die Gailtaler Fresken

Vilhar-Turk Breda

Ziljske Freske in še kaj s poti za sledovi gotskega stenskega slikarstva med Marijo na Zilji in Šmohorjem

KKZ, Celovec 1996

Cena: € 17,50,- +poštnina