V ponedeljek, 4.5. 2026 sta se Krščanska kulturna zveza in Slovensko narodopisni inštitut Urban Jarnik po novi železniški progi skozi Golico podali na pot iz Celovca v Gradec.

V štajerski prestolnici nas je sprejel Simon Ošlak-Gerasimov (avtor knjige Slovenski Gradec) in se z nami sprehajal skozi mesto po sledeh slovenskih sledov, ki so po svoje zaznamovali mesto in okolico. Po obisku stare univerze, kjer je na pročelju dvojezična tabla v spomin prve katedre za slovenski jezik iz leta 1811, smo se podali na znameniti grajski grič, od koder smo se razgledovali po predelih mesta.

Za kosilo smo bili zmenjeni v restavraciji »Die Scherbe«, ki jo vodi Korošec Tomaž Moschitz.

Od tam smo se podali k slovenski čitalnici, potem naprej po mestu na odličen sladoled v centru mesta. Od tam nas je pot vodila v Klub koroških slovenskih študentk in študentov v Gradcu, kjer nas je sprejela predsednica Julija Rezar z odborniki in člani društva. Tam smo si ogledali klubske prostore in prisluhnili klubašem, ki so nam pripovedovali o svojem delovanju, o izzivih, ki jih spremljajo in o uspehih, s katerimi sooblikujejo podobo mesta in okolice.

Po prijetnem klepetu smo se ponovno podali do vlaka, ki nas je varno in hitro pripeljal nazaj v Celovec. S to hitro povezavo sta se Celovec in Gradec nedvomno zbližala in obetaven je tudi dnevni obisk v štajerski prestolnici, saj so tudi tam doma prijetni ljudje in povezava med Koroško in Štajersko s pogledom v skupno zgodovino postaja še tesnejša.

V 75. letu starosti nas je, prav na svoj rojstni dan, zapustil Tomaž Faganel – ugleden muzikolog, dirigent, urednik in pedagog, predvsem pa človek, ki je slovensko zborovsko glasbo poznal in čutil do njene najgloblje biti.

Posebno poglavje njegovega življenja je bila Koroška. Kot dolgoletni strokovni sodelavec Krščanske kulturne zveze v Celovcu je bil tihi mentor koroškim zborovodjem in pevcem. Trdno je verjel, da je slovenska pesem na Koroškem več kot le glasba – je bit naroda in temelj njegove identitete. Kot vrhunski strokovnjak je s KKZ tesno sodeloval pri izdajanju glasbenih zbirk in monografij koroških skladateljev, med katerimi izstopa njegovo uredniško delo nad opusom Egija Gašperšiča z naslovom Kaj vam pa jaz povem.

Njegova predanost lepoti tona in harmoniji je bila leta 2024 okronana z zlato plaketo JSKD za življenjsko delo, kar je bilo le skromno priznanje za desetletja njegovega neutrudnega snovanja.

Tomaž Faganel je utihnil, a njegova »notna črtala« ostajajo trajno vpisana v slovenski kulturni prostor. Ohranili ga bomo v spominu kot modreca, ki je znal prisluhniti tišini med notami in v njej prepoznati dušo naroda.

Družinsko petje na Radišah: Pesem, ki povezuje generacije 

V nedeljo, 26. aprila 2026, je Kulturni dom na Radišah gostil tradicionalno prireditev Družinsko petje 2026, ki jo je organizirala Krščanska kulturna zveza (KKZ) v sodelovanju z domačim Slovenskim prosvetnim društvom (SPD) Radiše. 

Pevski praznik v družinskem krogu
Na odru so se zvrstile družina Wrulich iz Radiš, Boštjančič Niko in Simon iz Bilčovsa, družina Repenšek iz Mozirij, “družina” SPD Radiše in skupina Sanje iz Suhe Nastopajoči so številnemu občinstvu zapeli slovenske ljudske in umetne pesmi ter dokazali, da je slovenska pesem v družinskem krogu na Koroškem še kako živa in se uspešno prenaša na mlajše rodove. Prireditev sta na izjemno prikupen način povezovala Brina Kušej in predsednik SPD Radiše Aleksander Tolmaier.

Franci Končan zapušča neizbrisen pečat v kulturnem življenju Slovencev na avstrijskem Koroškem. Njegov opus je branik slovenske besede na Koroškem. Bil je dolgoletni mentor številnim generacijam koroških gledališčnikov. Igralce ni učil le odrske besede in giba, temveč tudi ponosa na slovenska narečja, slovensko besedo in kulturo.

Bil je pionir mladinskega gledališča na južnem Koroškem. Prvo sodelovanje se je pričelo leta 1978 z mladimi v okviru Koroške dijaške zveze. To je bil prelomen trenutek, ki je postavil temelje za sodobno mladinsko gledališče na Koroškem in spodbudil ustanovitev Mladinske gledališke skupine Koroške dijaške zveze.

Desetletja dolgo je deloval kot režiser in kot strokovni svetovalec za najrazličnejše gledališke dejavnosti pri Krščanski kulturni zvezi. Bil je povezan s številnimi kulturnimi društvi na podeželju, še posebej z ljubiteljskimi gledališčniki. V svojem več kot štiridesetletnem delovanju je režiral več kot 80 gledaliških predstav.

Zelo se je razveselil ponovne obuditve ljudskih iger v rožanskem narečju in režiral tri Drabosnjakove igre: Pastirska igra (1987), Pasijon (1990) in Igra o izgubljenem sinu (1993).

Uprizoritve na prostem v Vogrčah predstavljajo enega od vrhuncev umetniškega delovanja Francija Končana, saj je s tem krajem ustvaril tesno in plodno vez. Prav te postavitve so potrdile njegov sloves režiserja, ki ne ustvarja le gledališča, temveč gradi kulturni spomin naroda.

S svojimi odrskimi postavitvami je gostoval na številnih festivalih v Sloveniji in Avstriji. Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim je bil leta 2003 za vsestransko delo na področju odrskega ustvarjanja na avstrijskem Koroškem nagrajen s Tischlerjevo nagrado, ki jo KKZ in NSKS podeljujeta za zasluge za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem. Leta 2010 mu je Republika Avstrija podelila zlati znak za zasluge.

Pogreb pokojnega bo v sredo 22. 4. 2026 ob 15.00 izpred poslovilne vežice v Horjulu. Žara bo na dan pogreba od 10.00 dalje v tamkajšnji poslovilni vežici.

Srečanje mladih pevk in pevcev ni le koncert, je praznik slovenske besede, pesmi in prijateljstva, ki povezuje naše doline – od Roža in Podjune do Zilje in Celovca.

Največja zmaga ni v prevladi nad drugimi, temveč v tihi moči ljubezni, ki zna odpustiti in darovati sebe. Mir ni le odsotnost vojne, ampak prisotnost ljubezni. Naj bo letošnja velika noč klic k spravi in sožitju med vsemi narodi.

V okviru 28. Koseških postnih večerov in letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani se je obetal prav poseben literarno-glasbeni večer. Ob 100-letnici smrti enega največjih slovenskih pesnikov, Srečka Kosovela, smo se v petek, 27. marca 2026, ob 19. uri v župnijski cerkvi Ljubljana-Koseze poklonili njegovi neuničljivi zapuščini.

Večer z naslovom »Srečko in jaz« ni zgolj klasična recitacija, temveč globok oseben dialog z vizionarjem s Krasa. Projekt je nastal na pobudo Janka Krištofa, ki je s svojo interpretacijo oživil Kosovelove verze. Ti kljub stoletni razdalji ostajajo srhljivo aktualni, saj neposredno nagovarjajo sodobnega človeka, njegovo stisko, upanje in etično držo.

Glasba in beseda v harmoniji

Da so pesnikove besede še močneje zazvenele v prostoru koseške cerkve, je večer bil obogaten z glasbenimi vložki. Na klavirju je recitatorja spremljala Ana Tijssen, ki je s skrbno izbranimi melodijami dopolnila pesnikovo duhovno krajino.

V okviru Koroških kulturnih dni v Ljubljani je preddverje kapele v Zavodu sv. Stanislava gostilo razstavo koroškega umetnika Stanka Sadjaka. Pod naslovom "Osrečujoči sledovi" je avtor ljubljanskemu občinstvu približal svojo edinstveno tehniko in neusahljiv optimizem.

Koroška je z marcem 2026 stopila v novo obdobje kulturnega razvoja. Deželni zbor je sprejel Strategijo za umetnost in kulturo 2030, ki prinaša svež veter v ustvarjalni prostor dežele. Ne gre le za dokument na papirju, temveč za ambiciozen načrt, kako kulturo približati vsakemu posamezniku in okrepiti ugled Koroške v širšem evropskem prostoru. Gre za krovni strateški dokument, ki določa smernice kulturnega razvoja dežele do konca desetletja, s poudarkom na trajnosti, raznolikosti in čezmejnem sodelovanju. Dvojezičnost je v tem dokumentu prvič zapisana kot strateška prednost dežele. Poseben poudarek je namenjen krepitvi kulturnih vezi v regiji Alpe-Adria in vključevanju slovenske narodne skupnosti kot ključnega stebra koroške identitete.

Strategija je nastala v dolgotrajnem procesu sooblikovanja, v katerega so bili vključeni umetniki, kulturni delavci in širša javnost preko delavnic in spletnih platform.

Spletna stran: KULTURNA STRATEGIJA

Srednjeveške ulice Škofje Loke ponovno živijo v znamenju Škofjeloškega pasijona. Tudi obiskovalke in obiskovalci iz Koroške smo v nedeljo popoldne bili priča predstavi, ki presega zgolj gledališko igro – gre za globoko duhovno in kulturno izkušnjo, vpisano na Unescov seznam dediščine. Je globoko duhovno romanje. Ko se po srednjeveških ulicah razleže arhaična slovenščina patera Romualda, se gledalec neizogibno srečaš z bistvom svoje vere – s skrivnostjo trpljenja, smrti in upanja na vstajenje.

Koncerti družinskega petja so na Koroškem globoko zakoreninjeni, saj jih KKZ organizira že od leta 1981. Glavni namen prireditve je ohranjanje in posredovanje slovenske kulture, pesmi in jezika prek generacij. Po desetletnem premoru se je prireditev leta 2024 vrnila v Loče, leta 2025 pa ponovno navdušila v Dobrli vasi, letos se družinsko petje seli na Radiše, v kraj, kjer so družine na isti dan pred 45-imi leti prvič zapele.

Nastopile bodo družine, ki s prepevanjem ljudskih in umetnih pesmi dokazujejo, da je slovenska pesem v družinskem krogu še vedno zelo živa.

Vabimo vas na družinsko petje na Radiše, dogodek, ki ni le glasbeni užitek, temveč priložnost za nedeljsko druženje in krepitev vezi med društvi in družinami.

V okviru letošnjega festivala Tribuna 2026 je v slovesnem vzdušju potekala predstavitev jubilejnega zbornika, ki dokumentira pol stoletja bogatega in neprekinjenega delovanja Krščanske kulturne zveze na področju gledališča in lutkarstva. Zbornik ni le kronika preteklega dela, temveč poklon neštetim prostovoljcem, igralcem in režiserjem, ki so slovenski besedi na koroških odrih vdihnili življenje.

Koroški kulturni prostor je znova zadihal z odrskimi deskami! Tribuna 2026, festival mladinske gledališke in lutkovne dejavnosti, je tudi letos dokazal, da je ustvarjalnost domačih skupin neusahljiva. Pod okriljem Krščanske kulturne zveze se je na letošnji Tribuni predstavilo 13 raznolikih uprizoritev.

V srcu koroške prestolnice je znova zazvenela slovenska beseda, ujeta v melodije številnih pevskih zborov. Tradicionalna revija Koroška poje, ki že desetletja predstavlja vrhunec zborovskega udejstvovanja koroških Slovencev, je tudi letos v polni dvorani dokazala, da je ljubezen do petja neuničljiv temelj naše kulturne identitete.

Koroška poje je letos žensko postavila v središče glasbenega ustvarjanja. Obiskovalci so lahko prisluhnili bogatemu sporedu, ki so ga sooblikovale izjemne domače in gostujoče zasedbe. Skozi glasbo in besedo so nastopajoče izpostavile pomen ženske figure v ustvarjalnosti, kulturi, umetnosti in družini – od zibelke do umetniškega odra.

Poleg vokalnih izvedb so dogodek obogatili video- in avdioposnetki, v katerih so ženske spregovorile o svojem delu in poslanstvu v glasbi. Prireditev je znova dokazala, da je "Koroška poje" ključen most med generacijami in regijami, ki slovensko pesem ohranja živo in aktualno.

Z odprtjem razstave in s predstavitvijo knjige »Pregon koroških Slovencev 1942 / Die Verfolgung der Kärntner Slowen:innen 1942 se bodo v ponedeljek, 23. 2. 2026 ob 18. uri v desnem atriju Mestne hiše začeli letošnji Koroški kulturni dnevi  v Ljubljani. Od 23. februarja pa vse do 11. aprila se bo v slovenski prestolnici na raznih prizoriščih zvrstilo 12 prireditev. Letošnji izbor obsega od razstav, raznih strokovnih predavanj, predstavitev društev, gledaliških predstav do pevskega koncerta. Koroški kulturni dnevi odražajo le delček pestrega kulturnega ustvarjanja na Koroškem.

V minuli dveh letih je Krščanska kulturna zveza v sodelovanju z Domom prosvete Sodalitas v Tinjah razpisala poseben format izobraževanja za voditelje pevskih zborov in malih skupin. Delavnice v okviru pevskega in zborovodskega krativnega studia so potekale mesečno skozi celo leto in odpirale dodatne možnosti izobraževanja. Vsebine dnevnih seminarjev so obravnavale teme, ki so se osredotočale na zborovsko dejavnost, vodenje zborov, osnove dirigiranja, spoznavanje novih pesmi in učenje novih vokalnih tehnik, ter uporabo instrumentov.

V soboto, 17. 1. 2026, se je zaključila že druga izmena izobraževanja s podelitvijo priznanj vsem udeležencem. Delavnico, ki jo je vsebinsko zasnovala referentka Kristina Sturm, so vodili Lucija Haab, Tobias Mistelbauer, Veronika Lesjak, Christian Laußegger, Veronika Karner in Tomaž Boškin.

Herta Maurer-Lausegger je svojim obširnim delom na področju etnologije, raziskovanja starih običajev in rokodelstev močno zaznamovala kulturno podobo koroških Slovencev in dežele Koroške. Njene jezikoslovne raziskave in obdelave starih besedil – tu mislim v prvi vrsti na besedila koroškega bukovnika Andreja Šusterja-Drabosnjaka – so nam vsem približali to staro gradivo in te stare dejavnosti. Že kot sodelavka na celovški univerzi se je posvečala raziskovanju koroške kulturne pokrajine in tako marsikatero zanimivost dokumentirala in ohranila za poznejše rodove. V zadnjih letih se s prav posebno vnemo posveča Zilji in ziljskim govorom ter običajem. Pri tem ji uspeva, da vedno spet odkrije v kakšnem kraju domače govorce, ki ji znajo zapeti domače ziljske pesmi. Snemanje teh pesmi in teh običajev – tako v besedi in v sliki – je zanj postalo nova življenjska naloga, ki jo vodi in izvaja s prepričanjem in zagnanostjo.

Pri vsem tem pa ne pozabimo, da sama prihaja iz Slovenjega Plajberka in da je prav svoji ožji domovini pred leti posvečala največjo pozornost in se zavzela za zbiranje in dokumentiranje domače kulturne dediščine v Slovenjem Plajberku in okolici.   

Kaj več o letošnji prejemnici Tischlerjeve nagrade smo slišali v lavdaciji, ki jo je pripravila Martina Piko-Rustia.

Od leta 1989 dalje, ko je bila Tischlerjeva nagrada podeljena Slovenski gimnaziji, razpisujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev tudi govorniški natečaj za mladino. Namen tega je, da se mladi ljudje navadijo javnega nastopanja in se usposabljajo za naloge, ki jih narodna skupnost pričakuje od svoje izobražene mladine.

Mojca Prosen, učenka 4. letnika na Višji šoli za gospodarske poklice, je zmagovalka letošnjega govorniškega natečaja, ki ga razpisujemo v zvezi s Tischlerjevo nagrado.

Kako globoko mladinci razmišljajo o vrednotah in današnji družbi ponazarja govor zmagovalke, ki ga objavljamo v celoti. »Na koncu niso pomembne stvari, ki jih imamo, ampak odnosi, ki jih gradimo«.

Krščanska kulturna zveza se od leta 1975 naprej zavestno posveča lutkovni in mladinski gledališki dejavnosti. V letu 2025 smo se tako lahko ozrli nazaj na petdeset let tega pomembnega dela za otroke in mladino. Jubilejni zbornik nas popelje skozi pet desetletij gledališkega ustvarjanja mladih. Predstavili ga bomo v torek, 24. februarja v prireditvenem centru iKult v Celovcu.

Zbornik naj bo pomembna kronika in zanimiva dokumentacija za nas, za društva in za vse, ki bodo z zanimanjem, tudi za raziskovalne naloge, segli po njej.  Ne nazadnje pa naj bo zanimivo čtivo za vse, ki imajo smisel za pomembno delo kulturnih društev na gledališkem in lutkovnem področju.

Krščanska kulturna zveza in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik izražata globoko žalost nad nenadno smrtjo dr. Janka Zerzerja. Dolgoletni profesor na Slovenski gimnaziji in ravnatelj Višje šole v Št. Petru je bil ljubitelj glasbe, pevec, pobudnik številnih novosti, avtor, politik, predsednik raznih društev in ne nazadnje družinski oče in dedi. Od leta 1971 do 1983 je bil podpredsednik, od leta 1983 do 2010 pa predsednik Krščanske kulturne zveze v Celovcu. Leta 2019 je za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju prejel Tischlerjevo nagrado.

 Janko Zerzer je ljubil slovensko pesem in svoje domače narečje in ga dosledno uporabljal. Poleg številnih drugih je bila njegova tudi iniciativa Slovenščina v družini, ki naj bi posebej opozarjala na važnost in lepoto narečja, ki ga moremo ohranjati samo v družinah.

 Zahvaljujemo se mu za vse ideje, prispevke, govore, pobude in dobre nasvete, ki smo jih bili deležni skozi mnoga leta! Naše iskreno sožalje velja njegovi družini, sorodnikom in dobrim prijateljem!

Izgubili smo ga vsi!

Fabjan Hafner je kot tankočuten pesnik, vrhunski prevajalec in poznavalec literature dvignil slovenščino na visoko jezikovno raven in še posebej učinkovito poskrbel za dvojezično književnost na Koroškem. Ob 60. obletnici rojstva tega izjemnega umetnika se bo Slovenski kulturni praznik 2026 osredotočil na njegovo bogato delovanje vse do prerane smrti leta 2016. Geslo glasbeno-literarnega večera je naslov njegove pesmi »Vse, kar srce si sladkega obeta« (citat iz Prešernovega Sonetja nesreče), ki jo je pesnik prvič predstavil občinstvu na gori sv. Heme 14. avgsta 2009 ob desetem jubilejnem TRIVIUM-u. Na ta večer se ne bomo spominjali le Fabjana Hafnerja, temveč tudi 100. obletnice smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela (1904-1026) in tako zajeli širši slovenski kulturni prostor. V ta namen je kitarist in skladatelj Janez Gregorič uglasbil za glas in kitaro pesem Franceta Prešerna »Strunam« in izbor Kosovelovih pesmi s Krasa in bo z njihovo krstno izvedbo raširil svoj opus samospevov preko meja koroške literarne pokrajine. K sodelovanju je Gregorič povabil vidne osebnosti, ki bodo poskrbele za izjemen Slovenski kulturni praznik v Domu glasbe v Celovcu.

V sredo, 14. 1. 2026, je na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu potekalo zaključno tekmovanje letošnjega govorniškega natečaja, ki ga razpisujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev v zvezi s Tischlerjevo nagrado. Natečaja se je udeležilo sedem kandidatk in kandidatov, ki so za svoj prispevek pred komisijo imeli na izbiro tri teme. Letos so nastopili kandidati iz Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence (Dorijan Fera, Neva Kert), Dvojezične zvezne trgovske akademije (Amra Mešinović, Ražen Ana), Višje šole za gospodarske poklice (Mojca Prosen) in prvič tudi iz Gimnazije Alpe Jadran v Velikovcu (Mitsche Tobias, Srienz Teresa). Prvo nagrado so člani komisije namenili Mojci Prosen, ki obiskuje 4. letnik Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru. Drugo nagrado je prejela Neva Kert učenka 5A razreda na SLOG, tretjo nagrado pa Amra Mešinović, učenka 3. letnika na TAK.

Vsako leto v zadnjem tednu julija in prvem tednu avgusta se napolni rebrška komenda z otroki iz Roža, Podjune, Zilje, Celovca in Dunaja. Letos že 47. leto.

Že so možne prijave

po telefonu: 0463 516243-21 ali po e-mailu: anderwald@kkz.at

Od Pliberka do Traberka je najstarejša čezmejna pevska revija v Sloveniji, ki se ponaša z več zdaj že skoraj 60- letno tradicijo ter ima velik kulturni pomen in poudarek na medsebojnem sodelovanju pevskih zborov iz avstrijske in slovenske koroške regije. Sodelujoči zbori z udeležbo na reviji negujejo ter ohranjajo koroško pevsko literaturo in tradicijo, povezujejo in združujejo ljudi, vzdržujejo kakovost vokalne glasbe in krepijo ustvarjalnost.

Konec januarja (30. in 31. 1. 2026) vabimo v Dom prosvete v Tinjah na seminar glasbene pedagogike, namenjen vsem pedagogom, pedagoginjam in vodjem šolskih, otroških in mladinskih zborov, ki želijo svoje delo obogatiti z novimi idejami, igro in ustvarjalnostjo.

Petje v družini je že od nekdaj izredno pomemben dejavnik pri ohranjanju in posredovanju slovenske kulture, pesmi in jezika. Tudi dandanes, v času globalizacije, ne smemo pozabiti svojih korenin, zato na Krščanski kulturni zvezi od leta 1981 organiziramo koncerte družinskega petja. Koncerti, ki jih vokalno in instrumentalno oblikujejo družine v najrazličnejših sestavih, potekajo v sodelovanju z domačimi društvi. Letos bodo družine zapele v Kulturnem domu na Radišah. Prijavite se na: office@kkz.at in zapojte z nami.

Koroška bo letos pela 8. marca, na dan žená. Za osrednji koncert Krščanske kulturne zveze se je kar ponudila tema: ženske vsakega od nas spremljajo od zibeli do groba – v osebi žene, matere, vzgojiteljice, učiteljice. Srečavamo jih kot glasbenice, skladateljice, pesnice, pisateljice ali umetnice; aktivne so v kulturi, politiki, gospodarstvu in nemalokrat svoje funkcije združujejo z družino.

Volbankova ustanova letos že sedemnajsto leto v sodelovanju s KKZ in SPZ razpisuje literarni natečaj za otroke in mladino. Vabilu Pisane promladi se vsako leto odzove nešteto mladih avtoric in avtorjev, ki v štirih starostnih skupinah prispevajo svoje prispevke. Tudi letos bomo poleg nagrad v štirih starostnih skupinah podelili posebne nagrade: za besedila v narečju, za besedila s šole, kjer slovenščina ni učni jezik in za besedilo popevke ali šansona, ki se bo uglasbilo v posebnem glasbenem projektu. Prisrčno vabljeni k sodelovanju.

Informacije: PISANA PROMLAD

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sporočata svoj sklep, da bo 47. Tischlerjevo nagrado prejela gospa dr. Herta Maurer-Lausegger za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja in avdiovizualne dokumentacije slovenskih narečij na Koroškem.

Podelitev Tischlerjeve nagrade bo v ponedeljek, 26. januarja 2026, ob 19. uri v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu, 10.-Oktoberstraße 25/1.

Nagrado bosta podelila predsednik Krščanske kulturne zveze mag. Janko Krištof in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Zdravko Inzko.