Herta Maurer-Lausegger je svojim obširnim delom na področju etnologije, raziskovanja starih običajev in rokodelstev močno zaznamovala kulturno podobo koroških Slovencev in dežele Koroške. Njene jezikoslovne raziskave in obdelave starih besedil – tu mislim v prvi vrsti na besedila koroškega bukovnika Andreja Šusterja-Drabosnjaka – so nam vsem približali to staro gradivo in te stare dejavnosti. Že kot sodelavka na celovški univerzi se je posvečala raziskovanju koroške kulturne pokrajine in tako marsikatero zanimivost dokumentirala in ohranila za poznejše rodove. V zadnjih letih se s prav posebno vnemo posveča Zilji in ziljskim govorom ter običajem. Pri tem ji uspeva, da vedno spet odkrije v kakšnem kraju domače govorce, ki ji znajo zapeti domače ziljske pesmi. Snemanje teh pesmi in teh običajev – tako v besedi in v sliki – je zanj postalo nova življenjska naloga, ki jo vodi in izvaja s prepričanjem in zagnanostjo.

Pri vsem tem pa ne pozabimo, da sama prihaja iz Slovenjega Plajberka in da je prav svoji ožji domovini pred leti posvečala največjo pozornost in se zavzela za zbiranje in dokumentiranje domače kulturne dediščine v Slovenjem Plajberku in okolici.   

Kaj več o letošnji prejemnici Tischlerjeve nagrade smo slišali v lavdaciji, ki jo je pripravila Martina Piko-Rustia.

Od leta 1989 dalje, ko je bila Tischlerjeva nagrada podeljena Slovenski gimnaziji, razpisujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev tudi govorniški natečaj za mladino. Namen tega je, da se mladi ljudje navadijo javnega nastopanja in se usposabljajo za naloge, ki jih narodna skupnost pričakuje od svoje izobražene mladine.

Mojca Prosen, učenka 4. letnika na Višji šoli za gospodarske poklice, je zmagovalka letošnjega govorniškega natečaja, ki ga razpisujemo v zvezi s Tischlerjevo nagrado.

Kako globoko mladinci razmišljajo o vrednotah in današnji družbi ponazarja govor zmagovalke, ki ga objavljamo v celoti. »Na koncu niso pomembne stvari, ki jih imamo, ampak odnosi, ki jih gradimo«.

Krščanska kulturna zveza se od leta 1975 naprej zavestno posveča lutkovni in mladinski gledališki dejavnosti. V letu 2025 smo se tako lahko ozrli nazaj na petdeset let tega pomembnega dela za otroke in mladino. Jubilejni zbornik nas popelje skozi pet desetletij gledališkega ustvarjanja mladih. Predstavili ga bomo v torek, 24. februarja v prireditvenem centru iKult v Celovcu.

Zbornik naj bo pomembna kronika in zanimiva dokumentacija za nas, za društva in za vse, ki bodo z zanimanjem, tudi za raziskovalne naloge, segli po njej.  Ne nazadnje pa naj bo zanimivo čtivo za vse, ki imajo smisel za pomembno delo kulturnih društev na gledališkem in lutkovnem področju.

Škofjeloški pasijon predstavlja eno največjih dragocenosti Škofje Loke in pomemben del slovenske ter tudi svetovne kulturne dediščine, saj je od leta 2016 vpisan v UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Danes predstavlja največjo gledališko predstavo na prostem v Sloveniji in enega zadnjih ostankov srednjeveških spokorniških procesij v Evropi.

Pridite z nami na Škofjeloški pasijon v nedeljo, 22. marca 2026 ob 16. uri. Prijava obvezna do 6. februarja 2026.

PRIJAVA

Krščanska kulturna zveza in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik izražata globoko žalost nad nenadno smrtjo dr. Janka Zerzerja. Dolgoletni profesor na Slovenski gimnaziji in ravnatelj Višje šole v Št. Petru je bil ljubitelj glasbe, pevec, pobudnik številnih novosti, avtor, politik, predsednik raznih društev in ne nazadnje družinski oče in dedi. Od leta 1971 do 1983 je bil podpredsednik, od leta 1983 do 2010 pa predsednik Krščanske kulturne zveze v Celovcu. Leta 2019 je za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju prejel Tischlerjevo nagrado.

 Janko Zerzer je ljubil slovensko pesem in svoje domače narečje in ga dosledno uporabljal. Poleg številnih drugih je bila njegova tudi iniciativa Slovenščina v družini, ki naj bi posebej opozarjala na važnost in lepoto narečja, ki ga moremo ohranjati samo v družinah.

 Zahvaljujemo se mu za vse ideje, prispevke, govore, pobude in dobre nasvete, ki smo jih bili deležni skozi mnoga leta! Naše iskreno sožalje velja njegovi družini, sorodnikom in dobrim prijateljem!

Izgubili smo ga vsi!

Fabjan Hafner je kot tankočuten pesnik, vrhunski prevajalec in poznavalec literature dvignil slovenščino na visoko jezikovno raven in še posebej učinkovito poskrbel za dvojezično književnost na Koroškem. Ob 60. obletnici rojstva tega izjemnega umetnika se bo Slovenski kulturni praznik 2026 osredotočil na njegovo bogato delovanje vse do prerane smrti leta 2016. Geslo glasbeno-literarnega večera je naslov njegove pesmi »Vse, kar srce si sladkega obeta« (citat iz Prešernovega Sonetja nesreče), ki jo je pesnik prvič predstavil občinstvu na gori sv. Heme 14. avgsta 2009 ob desetem jubilejnem TRIVIUM-u. Na ta večer se ne bomo spominjali le Fabjana Hafnerja, temveč tudi 100. obletnice smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela (1904-1026) in tako zajeli širši slovenski kulturni prostor. V ta namen je kitarist in skladatelj Janez Gregorič uglasbil za glas in kitaro pesem Franceta Prešerna »Strunam« in izbor Kosovelovih pesmi s Krasa in bo z njihovo krstno izvedbo raširil svoj opus samospevov preko meja koroške literarne pokrajine. K sodelovanju je Gregorič povabil vidne osebnosti, ki bodo poskrbele za izjemen Slovenski kulturni praznik v Domu glasbe v Celovcu.

Vsako leto v zadnjem tednu julija in prvem tednu avgusta se napolni rebrška komenda z otroki iz Roža, Podjune, Zilje, Celovca in Dunaja. Letos že 47. leto.

Že so možne prijave

po telefonu: 0463 516243-21 ali po e-mailu: anderwald@kkz.at

Od Pliberka do Traberka je najstarejša čezmejna pevska revija v Sloveniji, ki se ponaša z več zdaj že skoraj 60- letno tradicijo ter ima velik kulturni pomen in poudarek na medsebojnem sodelovanju pevskih zborov iz avstrijske in slovenske koroške regije. Sodelujoči zbori z udeležbo na reviji negujejo ter ohranjajo koroško pevsko literaturo in tradicijo, povezujejo in združujejo ljudi, vzdržujejo kakovost vokalne glasbe in krepijo ustvarjalnost.

Petje v družini je že od nekdaj izredno pomemben dejavnik pri ohranjanju in posredovanju slovenske kulture, pesmi in jezika. Tudi dandanes, v času globalizacije, ne smemo pozabiti svojih korenin, zato na Krščanski kulturni zvezi od leta 1981 organiziramo koncerte družinskega petja. Koncerti, ki jih vokalno in instrumentalno oblikujejo družine v najrazličnejših sestavih, potekajo v sodelovanju z domačimi društvi. Letos bodo družine zapele v Kulturnem domu na Radišah. Prijavite se na: office@kkz.at in zapojte z nami.

Festival TRIBUNA, bo potekal od četrtka, 19. februarja do petka 28. februarja 2026 v Kammerlichtspiele, Tischlerjevi dvorani Mohorjeve in v prireditvenem centru iKult v Celovcu in je poklon slovenski gledališki dejavnosti na Koroškem. V okviru festivala bo predstavljen zbornik … začelo se je pred petdesetimi leti …, ki je izšel ob 50. jubileju neprekinjene organizirane dejavnosti za lutkarstvo in mladinsko gledališče na Koroškem.

Koroška bo letos pela 8. marca, na dan žená. Za osrednji koncert Krščanske kulturne zveze se je kar ponudila tema: ženske vsakega od nas spremljajo od zibeli do groba – v osebi žene, matere, vzgojiteljice, učiteljice. Srečavamo jih kot glasbenice, skladateljice, pesnice, pisateljice ali umetnice; aktivne so v kulturi, politiki, gospodarstvu in nemalokrat svoje funkcije združujejo z družino.

Volbankova ustanova letos že sedemnajsto leto v sodelovanju s KKZ in SPZ razpisuje literarni natečaj za otroke in mladino. Vabilu Pisane promladi se vsako leto odzove nešteto mladih avtoric in avtorjev, ki v štirih starostnih skupinah prispevajo svoje prispevke. Tudi letos bomo poleg nagrad v štirih starostnih skupinah podelili posebne nagrade: za besedila v narečju, za besedila s šole, kjer slovenščina ni učni jezik in za besedilo popevke ali šansona, ki se bo uglasbilo v posebnem glasbenem projektu. Prisrčno vabljeni k sodelovanju.

Informacije: PISANA PROMLAD

Kulturni tandem 2025 poteka med občinama Štalenska gora in Škocjan ob Klopinjskem jezeru in je razširjeno nadaljevanje Kulturnega tedna/Kulturwoche (od l. 1993 do l. 2023). Prireja ga Biro za narodno skupnost dežele Koroške vsako leto v sodelovanju s slovenskima krovnima kulturnima organizacijama SPZ in KKZ ter lokalnimi društvi v sodelujočih občinah. Ponudba vključuje kulturno raznolikost, literaturo, gledališče, šport, kulinariko in še veliko več.