Koroški kulturni prostor je znova zadihal z odrskimi deskami! Tribuna 2026, festival mladinske gledališke in lutkovne dejavnosti, je tudi letos dokazal, da je ustvarjalnost domačih skupin neusahljiva. Pod okriljem Krščanske kulturne zveze se je na letošnji Tribuni predstavilo 13 raznolikih uprizoritev.

V srcu koroške prestolnice je znova zazvenela slovenska beseda, ujeta v melodije številnih pevskih zborov. Tradicionalna revija Koroška poje, ki že desetletja predstavlja vrhunec zborovskega udejstvovanja koroških Slovencev, je tudi letos v polni dvorani dokazala, da je ljubezen do petja neuničljiv temelj naše kulturne identitete.

Koroška poje je letos žensko postavila v središče glasbenega ustvarjanja. Obiskovalci so lahko prisluhnili bogatemu sporedu, ki so ga sooblikovale izjemne domače in gostujoče zasedbe. Skozi glasbo in besedo so nastopajoče izpostavile pomen ženske figure v ustvarjalnosti, kulturi, umetnosti in družini – od zibelke do umetniškega odra.

Poleg vokalnih izvedb so dogodek obogatili video- in avdioposnetki, v katerih so ženske spregovorile o svojem delu in poslanstvu v glasbi. Prireditev je znova dokazala, da je "Koroška poje" ključen most med generacijami in regijami, ki slovensko pesem ohranja živo in aktualno.

Glasbena delavnica, ki jo prirejata Dom prosvete v Tinjah in Krščanska kulturna zveza (KKZ), je poletna šola za zborovske pevke in pevce ter solistke in soliste, ki že devetnajsto leto združuje ljubitelje zborovskega petja in glasbenega druženja ob intenzivnem vokalnem urjenju.

Na letošnji delavnici bomo stopili v svet ene največjih evropskih glasbenih tradicij – Evrovizije! Na programu delavnice bodo vokalne priredbe evrovizijskih napevov, od legendarnih klasik do sodobnih zmagovalcev in skritih draguljev, ki so v poplavi melodij padli v pozabo.

PRIJAVI SE!

Ob stoletnici njegove smrti je na pobudo Janka Krištofa nastal literarno-glasbeni večer z naslovom „Srečko in jaz“, ki ne izraža le osebnega procesa interpretov pri poglabljanju v Kosovelov pesniški svet, temveč tudi izjemno aktualnost njegove poezije, ki je postavljena v dialog z glasbo njegovega časa in duhovnega prostora. Program ne gradi zgolj na časovni bližini skladb in poezije, temveč na notranjem loku: od kraške samote in eksistencialne razklanosti do svetlobe, ki vznikne iz bolečine. Izbrane pesmi razkrivajo Kosovela kot pesnika ranljive čistosti in neizprosne duhovne drže. Njegova beseda ni le literarni izraz, temveč notranji boj, molitev in klic, ki tudi sto let pozneje ostaja pretresljivo sodoben.