Herta Maurer-Lausegger je svojim obširnim delom na področju etnologije, raziskovanja starih običajev in rokodelstev močno zaznamovala kulturno podobo koroških Slovencev in dežele Koroške. Njene jezikoslovne raziskave in obdelave starih besedil – tu mislim v prvi vrsti na besedila koroškega bukovnika Andreja Šusterja-Drabosnjaka – so nam vsem približali to staro gradivo in te stare dejavnosti. Že kot sodelavka na celovški univerzi se je posvečala raziskovanju koroške kulturne pokrajine in tako marsikatero zanimivost dokumentirala in ohranila za poznejše rodove. V zadnjih letih se s prav posebno vnemo posveča Zilji in ziljskim govorom ter običajem. Pri tem ji uspeva, da vedno spet odkrije v kakšnem kraju domače govorce, ki ji znajo zapeti domače ziljske pesmi. Snemanje teh pesmi in teh običajev – tako v besedi in v sliki – je zanj postalo nova življenjska naloga, ki jo vodi in izvaja s prepričanjem in zagnanostjo.

Pri vsem tem pa ne pozabimo, da sama prihaja iz Slovenjega Plajberka in da je prav svoji ožji domovini pred leti posvečala največjo pozornost in se zavzela za zbiranje in dokumentiranje domače kulturne dediščine v Slovenjem Plajberku in okolici.   

Kaj več o letošnji prejemnici Tischlerjeve nagrade smo slišali v lavdaciji, ki jo je pripravila Martina Piko-Rustia.

Od leta 1989 dalje, ko je bila Tischlerjeva nagrada podeljena Slovenski gimnaziji, razpisujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev tudi govorniški natečaj za mladino. Namen tega je, da se mladi ljudje navadijo javnega nastopanja in se usposabljajo za naloge, ki jih narodna skupnost pričakuje od svoje izobražene mladine.

Mojca Prosen, učenka 4. letnika na Višji šoli za gospodarske poklice, je zmagovalka letošnjega govorniškega natečaja, ki ga razpisujemo v zvezi s Tischlerjevo nagrado.

Kako globoko mladinci razmišljajo o vrednotah in današnji družbi ponazarja govor zmagovalke, ki ga objavljamo v celoti. »Na koncu niso pomembne stvari, ki jih imamo, ampak odnosi, ki jih gradimo«.

Krščanska kulturna zveza se od leta 1975 naprej zavestno posveča lutkovni in mladinski gledališki dejavnosti. V letu 2025 smo se tako lahko ozrli nazaj na petdeset let tega pomembnega dela za otroke in mladino. Jubilejni zbornik nas popelje skozi pet desetletij gledališkega ustvarjanja mladih. Predstavili ga bomo v torek, 24. februarja v prireditvenem centru iKult v Celovcu.

Zbornik naj bo pomembna kronika in zanimiva dokumentacija za nas, za društva in za vse, ki bodo z zanimanjem, tudi za raziskovalne naloge, segli po njej.  Ne nazadnje pa naj bo zanimivo čtivo za vse, ki imajo smisel za pomembno delo kulturnih društev na gledališkem in lutkovnem področju.

Škofjeloški pasijon predstavlja eno največjih dragocenosti Škofje Loke in pomemben del slovenske ter tudi svetovne kulturne dediščine, saj je od leta 2016 vpisan v UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Danes predstavlja največjo gledališko predstavo na prostem v Sloveniji in enega zadnjih ostankov srednjeveških spokorniških procesij v Evropi.

Pridite z nami na Škofjeloški pasijon v nedeljo, 22. marca 2026 ob 16. uri. Prijava obvezna do 6. februarja 2026.

PRIJAVA