Pridite z nami na Škofjeloški pasijon

Krščanska kulturna zveza, Katoliški dom prosvete Sodalitas v Tinjah, Dušnopastirski urad in cerkveni list Nedelja vabijo na ogled  škofjeloškega pasijona v Škofji loki.

Pridite z nami na Škofjeloški pasijon v nedeljo, 22. marca 2026 ob 16. uri.

Prijave sprejemata:

Krščanska kulturna zveza, tel. 0463/516243, mail: office@kkz.at

Katoliški dom prosvete Sodalitas,tel. 04239 2642, mail: office@sodalitas.at

Prijava obvezna do 6. februarja 2026.

Cena za predstavo in prevoz € 60,00

Na predstavo bo vozil avtobus iz Podjune preko Celovca in Roža (Pliberk, Šmihel, Dobrla vas, Tinje, Celovec, Ilovje (Lambichl), Kožentavra, Šentjanž, Šentjakob). Odhod avtobusa iz Koroške bo najkasneje ob 12. uri iz Pliberka.

Število prijav je omejeno (60). Spored in dodatne informacije bomo objavili po roku razpisa.

V postnem času smo in Veliki teden je pred nami. V teh dneh v posameznih krajih uprizarjajo pasijonske igre v spomin na Jezusovo trpljenje. Te vrste igre so nastale v srednjem veku iz liturgičnih sprevodov in so sprva kazale podobo spokorniških procesij na podlagi liturgičnih obredov od Cvetne nedelje do Velikega petka. Sčasoma so bile dopolnjene z dramskimi elementi in tako danes veljajo za začetek ljudskega dramskega izročila. Na Slovenskem so se prve pasijonske igre pojavile ob koncu 16. stoletja, ko je v Ljubljani razgrajala huda kuga in so jezuiti v javnem sprevodu uprizorili Kristusovo trpljenje. V Škofji Loki pa so kapucini leta 1721 uprizorili prvi pasijon v slovenskem jeziku, ki danes velja za začetek slovenske narodne dramatike. Napisal ga je kapucin pater Romuald Marušič, in besedilo je edinstvena priča srednjeveško-baročne dramatizacije ter tedanjega knjižnega jezika.

Škofjeloški pasijon predstavlja eno največjih dragocenosti Škofje Loke in pomemben del slovenske ter tudi svetovne kulturne dediščine, saj je od leta 2016 vpisan v UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Danes predstavlja največjo gledališko predstavo na prostem v Sloveniji in enega zadnjih ostankov srednjeveških spokorniških procesij v Evropi. Ker se je izvajal še v dobi baroka, je prevzel baročne uprizoritvene značilnosti. Spada med kulturne bisere slovenskega prostora, pomemben pa je tudi v evropskem folklorno-dramskem kontekstu, saj ima za podlago edino ohranjeno režijsko knjigo iz baročne dobe v Evropi. Odvija se v obliki procesije in prizori, ki se na prenosnih odrih, vozovih, konjih ter peš pomikajo po ulicah in trgih Škofje Loke, slikovito prikažejo podobo baročnega časa in kraja, in to v vseh pogledih – jezikovno, prostorsko, scensko, kostumsko in igralsko.