Primorski kulturni dnevi na Koroškem in Koroški kulturni dnevi na Primorskem imajo dolgo neprekinjeno zgodovino in povezujejo primorsko in koroško stvarnost na področju kulturnega ustvarjanja že od leta 1983 naprej. Potekajo izmenjaje na Koroškem in na Primorskem v drugi polovici oktobra. Letos bodo Koroški kulturni dnevi na Primosrkem potekali od 12. do 29. oktobra na raznih prizoriščih v Gorici, Trstu, Devinu in v Naborjetu in Ovčji vasi v Kanalski dolini.

Janko Zerzer in Nužej Tolmaier nista bila le tesna sodelavca na čelu osrednje kulturne organizacije koroških Slovencev, temveč neutrudna sopotnika na poti ohranjanja slovenske besede in dediščine na Koroškem. Kot so poudarili govorci na spominski akademiji, je njuno delovanje segalo na vsa področja dvojezičnega ozemlja. S svojim optimizmom, vizijo in neusahljivo energijo sta spodbujala društveno življenje, etnološko raziskovanje in čezmejno sodelovanje, za kar sta oba, poleg drugih odlikovanj in nagrad, prejela tudi prestižno Tischlerjevo nagrado.

Krščanska kulturna zveza se od leta 1975 naprej zavestno posveča lutkovni in mladinski gledališki dejavnosti. V letu 2025 smo se tako lahko ozrli nazaj na petdeset let tega pomembnega dela za otroke in mladino. Z jubilejnem zbornikom ob 50-letnici smo nadgradili publikacije, ki smo jih pri Krščanski kulturni zvezi pripravili ob 20- ti obletnici, ob 30-letnici in ob 40-letnici. Vsi štirje zbrani zborniki nas popeljejo skozi pet desetletij gledališkega ustvarjanja mladih in odraslih. Celotno delovanje je dokumentirano na 1566 straneh, pričujoči zbornik pa obsega 560 strani.

NAROČILO ZBORNIKA

Ob stoletnici njegove smrti je na pobudo Janka Krištofa nastal literarno-glasbeni večer z naslovom „Srečko in jaz“, ki ne izraža le osebnega procesa interpretov pri poglabljanju v Kosovelov pesniški svet, temveč tudi izjemno aktualnost njegove poezije, ki je postavljena v dialog z glasbo njegovega časa in duhovnega prostora. Program ne gradi zgolj na časovni bližini skladb in poezije, temveč na notranjem loku: od kraške samote in eksistencialne razklanosti do svetlobe, ki vznikne iz bolečine. Izbrane pesmi razkrivajo Kosovela kot pesnika ranljive čistosti in neizprosne duhovne drže. Njegova beseda ni le literarni izraz, temveč notranji boj, molitev in klic, ki tudi sto let pozneje ostaja pretresljivo sodoben.