Pod svobodnim soncem
Odrska uprizoritev velikega slovenskega zgodovinskega romana Frana Saleškega Finžgarja v priredbi Gorana Vojnovića prikazuje zgodbo o boju majhnega, zatiranega ljudstva za svobodo in ljubezen.
Pod svobodnim soncem je ena slovenskih temeljnih literarnih umetnin, saj zgodovinski roman na vrhunski način pričara pred nas svet, v katerem so se znašli Slovani v času osvajanja Balkana. Takrat mogočni Bizanc – danes Istanbul – središče Vzhodnorimskega cesarstva, s silo podvrže »barbarska« ljudstva okrog sebe. Tako tudi svobodo-ljubni Slovani (»pod svobodnim soncem«) pridejo pod hud pritisk: ali se podvržejo mogočnemu Bizancu ali pa grejo v boj z njim. Povest davnih dedov, kot je avtor delo podnaslovil, je doživela različne literarne priredbe, predelave za gledališče in radio, nedavno tudi upodobitev v stripu Damijana Stepančiča in Gorana Vojnovića. Pisatelj je na podlagi Finžgarjevega romana napisal izvirno odrsko besedilo, ki na sodoben način prikaže zgodovinski mit v novi obleki, od nastanka romana do današnjih dni.
V spopadu mogočnega in krutega Bizanca na eni ter malih, bojevitih, svobode željnih barbarov na drugi strani, nastane čarobni svet, ki združuje zgodovinsko temo z vprašanji današnjega časa. Kdo so danes barbari? Kje je danes Bizanc? Smo mi barbari na obrobju mogočnega cesarstva ali smo Bizantinci, ki Bizanc varujejo pred vdirajočimi barbari? In kako je z našo svobodo? Živimo danes pod svobodnim soncem ali ne?
Uprizoritev v koprodukciji mariborske Drame, SNG Nova Gorica in Cankarj-evega doma Ljubljana režira Aleksandar Popovski, ki je na domače in evropske odre postavil že vrhunske in s številnimi nagradami nagrajene uprizoritve.
Pod svobodnim soncem
Iztok, Svarunov sin, pogumen vojščak in izjemen lokostrelec Matija Rupel
Irena, dvorjanka, Iztokova izbranka Eva Kraš
Rado, vojščak, Ljubiničin zaročenec Blaž Dolenc
Črt, slovanski vojak v bizantinski uniformi Matej Zemljič k. g.
Radovan, godec in popotnik, morda še kaj drugega Iztok Mlakar
Volk, antski poglavar, bedak in naivnež Gorazd Žilavec
Rustik, prefekt, Slovan zvest Bizancu, Irenin stric Viktor Hrvatin Meglič
Epafrodit, bogati trgovec in spletkar Gorazd Jakomini
Justinjan, cesar, negotov in neodločen Blaž Valič
Teodora, cesarica, vrhunska spletkarka Arna Hadžialjević
Azbad, bizantinski vojskovodja, prestrašen pes Robert Korošec k. g.
Svarun, starešina, poln žalosti in modrosti (posneti glas) Žiga Saksida
Pripovedovalec (posneti glas) Boštjan Gombač k. g.