Psalmska kantata Ambroža Čopija - evropska premiera!
Ambrož Čopi
PSALM CANTATA
SIMFONIČNI ORKESTER KGBL
Dirigent Slaven Kulenović
KOMORNI ZBOR KGBL
Dirigent Ambrož Čopi
KOMORNI ZBOR TAJPEJSKE FILHARMONIJE
Dirigent Yu-Chung Johnny Ku
MEŠANI PEVSKI ZBOR PODJUNA
Dirigentka Anja Kapun
Psalmska kantata znanega slovenskega skladatelja in dirigenta Ambroža Čopija je novo delo za solista, zbor in orkester, posvečeno slovenskemu zdravniku dr. Janezu Janežu, ki je po drugi svetovni vojni našel svoj nov dom na Tajvanu in tam s svojim nesebičnim delom pustil globok pečat.
Kantata prepleta osem psalmov v angleščini, slovenščini in tajvanščini ter skozi raznolike glasbene elemente – od gregorijanskega napeva, koroške in tajvanske ljudske pesmi do jazza in zvoka tradicionalnega kitajskega godala erhu – oblikuje globoko duhovno popotovanje skozi teme upanja, vere, ljubezni, veselja in miru.
Psalmska kantata za sopran in tenor solo, zbor in orkester je doživela svojo svetovno premiero na otvoritvenem koncertu Taipei International Choral Festival 27. julija 2025, s Taipei Filharmoničnim Komornim in Mladinskim zborom ter orkestrom pod vodstvom Ambroža Čopija, evropska pa bo potekala prav v Pliberku!
Pri izvedbi Psalmske kantate sodelujejo Komorni zbor Tajpejske filharmonije (Tajvan), Komorni zbor in filharmonični orkester Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana (KGBL) ter Mešani pevski zbor Podjuna Pliberk. Umetniško vodstvo prevzema Ambrož Čopi, ki ga poznamo po številnih zborovskih priredbah ter dolgoletnem in kakovostnem delu z zbori v Sloveniji in po svetu. Dirigent: Slaven Kulenović.
Lepo vabljeni na evropsko premiero v Pliberk!
O KANTATI
Psalm Cantata je novo delo Ambroža Čopija, enega vodilnih sodobnih slovenskih skladateljev. Delo predstavlja umetniški most med preteklostjo in sedanjostjo, med Vzhodom in Zahodom, ter združuje duhovne, ljudske in sodobne glasbene elemente. Vključuje slovenske in tajvanske ljudske motive, izvaja pa se v slovenščini, tajvanščini in angleščini. Njegovo sporočilo je univerzalno: mir, upanje, hvaležnost, svetloba in medkulturna harmonija. Psalm Cantata je bila naročena s strani Fundacije Tajpejske filharmonije za Mednarodni zborovski festival v Tajpeju. Svetovna premiera je bila 26. julija v mestu Yilan, sledila pa ji je izvedba na otvoritvenem koncertu festivala v Tajpeju 27. julija.2025.
Kantata je posvečena dr. Janezu Janežu (1913–1990), slovenskemu kirurgu, katerega pionirsko medicinsko delo na Tajvanu je pustilo globoko in trajno sled. Njegovo življenjsko poslanstvo še danes navdihuje medkulturno prijateljstvo in etično služenje človeku.
Kantata je razdeljena v štiri vsebinske sklope: Dva psalma upanja, Psalm hvaležnosti in Psalm ljubezni, Dva psalma veselja ter Dva psalma miru. Vsaka izmed teh celot je umetniško obarvana z izbranimi psalmskimi besedili v angleščini, ki nosijo univerzalno sporočilo ljubezni do bližnjega, ponižnosti in služenja. Hkrati pa v glasbi odzvanjajo sledi slovenskega ljudskega izročila, v katerem je bil dr. Janež vzgojen, ter bogastvo azijske duhovnosti, ki jo je srčno sprejel kot svojo.
Poseben pečat kantati daje tudi skrbno izbrana instrumentalna zasedba, ki vključuje handpan in erhu, dva simbolično bogata solistična instrumenta. Handpan, sodobno tolkalo z meditativnim, kristalnim zvenom, ponazarja zvonove cerkve v Dolu pri Ljubljani, rojstnem kraju dr. Janeža. Zven zvonov v glasbi ni le zvočni učinek, temveč simbol duhovne povezanosti z domovino in notranjega klica k služenju.
Erhu, tradicionalni kitajski dvostrunski instrument, s svojo ganljivo, izpovedno barvo ponese poslušalca v srce Azije. Njegov glas predstavlja glas ljudstva, ki je dr. Janeža sprejelo z odprtim srcem. V enem od stavkov se zgodi imitacija med solistom in erhujem, ki jo kasneje prevzame tudi zbor – ta glasbeni motiv ponazarja sočutje, ki se širi kot odmev.
Kantata ni le hommage človeku, temveč glasbeni most med Slovenijo in Tajvanom, med zahodom in vzhodom, med preteklostjo in večnostjo. Vsak takt nosi sporočilo, ki presega čas: živeti za druge, ljubiti brez pogojev in pustiti sled tam, kjer drugi trpijo. V njej ne slišimo samo zgodbe enega človeka, temveč zgodbo človečnosti.