V srcu koroške prestolnice je znova zazvenela slovenska beseda, ujeta v melodije številnih pevskih zborov. Tradicionalna revija Koroška poje, ki že desetletja predstavlja vrhunec zborovskega udejstvovanja koroških Slovencev, je tudi letos v polni dvorani dokazala, da je ljubezen do petja neuničljiv temelj naše kulturne identitete.

Koroška poje je letos žensko postavila v središče glasbenega ustvarjanja. Obiskovalci so lahko prisluhnili bogatemu sporedu, ki so ga sooblikovale izjemne domače in gostujoče zasedbe. Skozi glasbo in besedo so nastopajoče izpostavile pomen ženske figure v ustvarjalnosti, kulturi, umetnosti in družini – od zibelke do umetniškega odra.

Poleg vokalnih izvedb so dogodek obogatili video- in avdioposnetki, v katerih so ženske spregovorile o svojem delu in poslanstvu v glasbi. Prireditev je znova dokazala, da je "Koroška poje" ključen most med generacijami in regijami, ki slovensko pesem ohranja živo in aktualno.

Z odprtjem razstave in s predstavitvijo knjige »Pregon koroških Slovencev 1942 / Die Verfolgung der Kärntner Slowen:innen 1942 se bodo v ponedeljek, 23. 2. 2026 ob 18. uri v desnem atriju Mestne hiše začeli letošnji Koroški kulturni dnevi  v Ljubljani. Od 23. februarja pa vse do 11. aprila se bo v slovenski prestolnici na raznih prizoriščih zvrstilo 12 prireditev. Letošnji izbor obsega od razstav, raznih strokovnih predavanj, predstavitev društev, gledaliških predstav do pevskega koncerta. Koroški kulturni dnevi odražajo le delček pestrega kulturnega ustvarjanja na Koroškem.

V minuli dveh letih je Krščanska kulturna zveza v sodelovanju z Domom prosvete Sodalitas v Tinjah razpisala poseben format izobraževanja za voditelje pevskih zborov in malih skupin. Delavnice v okviru pevskega in zborovodskega krativnega studia so potekale mesečno skozi celo leto in odpirale dodatne možnosti izobraževanja. Vsebine dnevnih seminarjev so obravnavale teme, ki so se osredotočale na zborovsko dejavnost, vodenje zborov, osnove dirigiranja, spoznavanje novih pesmi in učenje novih vokalnih tehnik, ter uporabo instrumentov.

V soboto, 17. 1. 2026, se je zaključila že druga izmena izobraževanja s podelitvijo priznanj vsem udeležencem. Delavnico, ki jo je vsebinsko zasnovala referentka Kristina Sturm, so vodili Lucija Haab, Tobias Mistelbauer, Veronika Lesjak, Christian Laußegger, Veronika Karner in Tomaž Boškin.

Herta Maurer-Lausegger je svojim obširnim delom na področju etnologije, raziskovanja starih običajev in rokodelstev močno zaznamovala kulturno podobo koroških Slovencev in dežele Koroške. Njene jezikoslovne raziskave in obdelave starih besedil – tu mislim v prvi vrsti na besedila koroškega bukovnika Andreja Šusterja-Drabosnjaka – so nam vsem približali to staro gradivo in te stare dejavnosti. Že kot sodelavka na celovški univerzi se je posvečala raziskovanju koroške kulturne pokrajine in tako marsikatero zanimivost dokumentirala in ohranila za poznejše rodove. V zadnjih letih se s prav posebno vnemo posveča Zilji in ziljskim govorom ter običajem. Pri tem ji uspeva, da vedno spet odkrije v kakšnem kraju domače govorce, ki ji znajo zapeti domače ziljske pesmi. Snemanje teh pesmi in teh običajev – tako v besedi in v sliki – je zanj postalo nova življenjska naloga, ki jo vodi in izvaja s prepričanjem in zagnanostjo.

Pri vsem tem pa ne pozabimo, da sama prihaja iz Slovenjega Plajberka in da je prav svoji ožji domovini pred leti posvečala največjo pozornost in se zavzela za zbiranje in dokumentiranje domače kulturne dediščine v Slovenjem Plajberku in okolici.   

Kaj več o letošnji prejemnici Tischlerjeve nagrade smo slišali v lavdaciji, ki jo je pripravila Martina Piko-Rustia.