Literarno-glasbeni večer ob 100. obletnici smrti Srečka Kosovela “Srečko in jaz”
Ob stoletnici njegove smrti je na pobudo Janka Krištofa nastal literarno-glasbeni večer z naslovom „Srečko in jaz“, ki ne izraža le osebnega procesa interpretov pri poglabljanju v Kosovelov pesniški svet, temveč tudi izjemno aktualnost njegove poezije, ki je postavljena v dialog z glasbo njegovega časa in duhovnega prostora. Program ne gradi zgolj na časovni bližini skladb in poezije, temveč na notranjem loku: od kraške samote in eksistencialne razklanosti do svetlobe, ki vznikne iz bolečine. Izbrane pesmi razkrivajo Kosovela kot pesnika ranljive čistosti in neizprosne duhovne drže. Njegova beseda ni le literarni izraz, temveč notranji boj, molitev in klic, ki tudi sto let pozneje ostaja pretresljivo sodoben.
Koroški kulturni dnevi v Ljubljani
Z odprtjem razstave in s predstavitvijo knjige »Pregon koroških Slovencev 1942 / Die Verfolgung der Kärntner Slowen:innen 1942 se bodo v ponedeljek, 23. 2. 2026 ob 18. uri v desnem atriju Mestne hiše začeli letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Od 23. februarja pa vse do 11. aprila se bo v slovenski prestolnici na raznih prizoriščih zvrstilo 12 prireditev. Letošnji izbor obsega od razstav, raznih strokovnih predavanj, predstavitev društev, gledaliških predstav do pevskega koncerta. Koroški kulturni dnevi odražajo le delček pestrega kulturnega ustvarjanja na Koroškem.
Pevski in zborovodski krativni studio
V minuli dveh letih je Krščanska kulturna zveza v sodelovanju z Domom prosvete Sodalitas v Tinjah razpisala poseben format izobraževanja za voditelje pevskih zborov in malih skupin. Delavnice v okviru pevskega in zborovodskega krativnega studia so potekale mesečno skozi celo leto in odpirale dodatne možnosti izobraževanja. Vsebine dnevnih seminarjev so obravnavale teme, ki so se osredotočale na zborovsko dejavnost, vodenje zborov, osnove dirigiranja, spoznavanje novih pesmi in učenje novih vokalnih tehnik, ter uporabo instrumentov.
V soboto, 17. 1. 2026, se je zaključila že druga izmena izobraževanja s podelitvijo priznanj vsem udeležencem. Delavnico, ki jo je vsebinsko zasnovala referentka Kristina Sturm, so vodili Lucija Haab, Tobias Mistelbauer, Veronika Lesjak, Christian Laußegger, Veronika Karner in Tomaž Boškin.
Tischlerjeva nagrada za vizionarko in pionirko
Herta Maurer-Lausegger je svojim obširnim delom na področju etnologije, raziskovanja starih običajev in rokodelstev močno zaznamovala kulturno podobo koroških Slovencev in dežele Koroške. Njene jezikoslovne raziskave in obdelave starih besedil – tu mislim v prvi vrsti na besedila koroškega bukovnika Andreja Šusterja-Drabosnjaka – so nam vsem približali to staro gradivo in te stare dejavnosti. Že kot sodelavka na celovški univerzi se je posvečala raziskovanju koroške kulturne pokrajine in tako marsikatero zanimivost dokumentirala in ohranila za poznejše rodove. V zadnjih letih se s prav posebno vnemo posveča Zilji in ziljskim govorom ter običajem. Pri tem ji uspeva, da vedno spet odkrije v kakšnem kraju domače govorce, ki ji znajo zapeti domače ziljske pesmi. Snemanje teh pesmi in teh običajev – tako v besedi in v sliki – je zanj postalo nova življenjska naloga, ki jo vodi in izvaja s prepričanjem in zagnanostjo.
Pri vsem tem pa ne pozabimo, da sama prihaja iz Slovenjega Plajberka in da je prav svoji ožji domovini pred leti posvečala največjo pozornost in se zavzela za zbiranje in dokumentiranje domače kulturne dediščine v Slovenjem Plajberku in okolici.
Kaj več o letošnji prejemnici Tischlerjeve nagrade smo slišali v lavdaciji, ki jo je pripravila Martina Piko-Rustia.