Breda in Tine Varl sta v svoji karieri skupaj ustvarila več kot 150 lutkovnih uprizoritev. S tem sta se trajno vpisala v kanon slovenskega lutkovnega gledališča.

Dokumentarni film je nastal z namenom beleženja, ohranjanja in vrednotenja neprecenljive dediščine najpomembnejših slovenskih lutkovnih ustvarjalcev. V središče postavlja zakonski in ustvarjalni par, brez katerega si je nemogoče predstavljati lutkovno umetnost v Mariboru, na širšem Štajerskem ter med zamejci na avstrijskem Koroškem.

V ponedeljek, 4.5. 2026 sta se Krščanska kulturna zveza in Slovensko narodopisni inštitut Urban Jarnik po novi železniški progi skozi Golico podali na pot iz Celovca v Gradec.

V štajerski prestolnici nas je sprejel Simon Ošlak-Gerasimov (avtor knjige Slovenski Gradec) in se z nami sprehajal skozi mesto po sledeh slovenskih sledov, ki so po svoje zaznamovali mesto in okolico. Po obisku stare univerze, kjer je na pročelju dvojezična tabla v spomin prve katedre za slovenski jezik iz leta 1811, smo se podali na znameniti grajski grič, od koder smo se razgledovali po predelih mesta.

Za kosilo smo bili zmenjeni v restavraciji »Die Scherbe«, ki jo vodi Korošec Tomaž Moschitz.

Od tam smo se podali k slovenski čitalnici, potem naprej po mestu na odličen sladoled v centru mesta. Od tam nas je pot vodila v Klub koroških slovenskih študentk in študentov v Gradcu, kjer nas je sprejela predsednica Julija Rezar z odborniki in člani društva. Tam smo si ogledali klubske prostore in prisluhnili klubašem, ki so nam pripovedovali o svojem delovanju, o izzivih, ki jih spremljajo in o uspehih, s katerimi sooblikujejo podobo mesta in okolice.

Po prijetnem klepetu smo se ponovno podali do vlaka, ki nas je varno in hitro pripeljal nazaj v Celovec. S to hitro povezavo sta se Celovec in Gradec nedvomno zbližala in obetaven je tudi dnevni obisk v štajerski prestolnici, saj so tudi tam doma prijetni ljudje in povezava med Koroško in Štajersko s pogledom v skupno zgodovino postaja še tesnejša.

V 75. letu starosti nas je, prav na svoj rojstni dan, zapustil Tomaž Faganel – ugleden muzikolog, dirigent, urednik in pedagog, predvsem pa človek, ki je slovensko zborovsko glasbo poznal in čutil do njene najgloblje biti.

Posebno poglavje njegovega življenja je bila Koroška. Kot dolgoletni strokovni sodelavec Krščanske kulturne zveze v Celovcu je bil tihi mentor koroškim zborovodjem in pevcem. Trdno je verjel, da je slovenska pesem na Koroškem več kot le glasba – je bit naroda in temelj njegove identitete. Kot vrhunski strokovnjak je s KKZ tesno sodeloval pri izdajanju glasbenih zbirk in monografij koroških skladateljev, med katerimi izstopa njegovo uredniško delo nad opusom Egija Gašperšiča z naslovom Kaj vam pa jaz povem.

Njegova predanost lepoti tona in harmoniji je bila leta 2024 okronana z zlato plaketo JSKD za življenjsko delo, kar je bilo le skromno priznanje za desetletja njegovega neutrudnega snovanja.

Tomaž Faganel je utihnil, a njegova »notna črtala« ostajajo trajno vpisana v slovenski kulturni prostor. Ohranili ga bomo v spominu kot modreca, ki je znal prisluhniti tišini med notami in v njej prepoznati dušo naroda.