KKZ podelila Janežičeva priznanja

Krščanska kulturna zveza podeljuje Janežičeva priznanja od leta 1985 dalje osebam, ki so svoje sposobnosti in moči posvetile kulturnemu delu med slovenskim ljudstvom na Koroškem in v zamejstvu.

Priznanje je poimenovano po možu, ki je kot literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec in urednik ter soustanovitelj Mohorjeve družbe zapustil globoke sledi v koroški in širši slovenski zgodovini. Rodil se je 19. decembra 1828 v Lešah pri Št. Jakobu, umrl 18. septembra 1869 v Celovcu, star komaj 40 let.

V veselje nam je, da smo tudi tokrat lahko izbrali 5 zaslužnih oseb, ki jih bomo uvrstili med Janežičeve nagrajence, ki velik del svojega življenja posvečajo slovenski kulturi, njenemu razvoju in njeni rasti. Neumorno delajo na raznih področjih in za delo navdušujejo še druge.

Anica Lesjak-Ressmann iz Ledinc

 Anica Lesjak-Ressmann, doma v Ledincah, že 36 let predseduje tamkajšnjemu Slovenskemu kulturnemu društvu Jepa-Baško jezero. Po poklicu je učiteljica za dvojezični pouk in ravnateljica na dvojezični ljudski šoli v Ledincah. Kot vneta in dobra pevka je pred 42 leti prevzela vodstvo »Mladinske skupine Ledince«, ki je nastala za srečanje otroških zborov v Ledincah leta 1983. Iz tega se je razvila skupina akzent, ki poje še danes in jo še danes vodi Anica Lesjak-Ressmann. Že kot mladostnica je igrala v Tamburaškem ansamblu Loče, v študijskih letih v Celovcu se je udejstvovala kot predsednica pri Katoliški mladini. Aktivna je tudi v farnem življenju domače fare na Pečnici, kjer vodi cerkveni zbor. Petje, slovenščina in kultura so bistven del njenega dela.

Društvena dejavnost SKD Jepa-Baško jezero se je v preteklih desetletjih močno razvila na gledališkem, pevskem in izobraževalnem področju, kar je nedvomno tudi velika zasluga predsednice. Saj ji uspe, da v društvu poveže razne skupine v skupno delo za slovensko kulturo pod Jepo in okoli Baškega jezera. Ob sodelovanju Krščanske kulturne zveze je leta 2023 v društvu nastala prikupna zgoščenka Pod Jepo doma z zgodbami in pesmimi v domačem narečju iz okolice Baškega jezera. Tudi tu je Anica kot predsednica društva spoznala in posredovala pomen dokumentiranja domače govorice, šeg in običajev.   

Z Janežičevim priznanjem se ji Krščanska kulturna zveza zahvaljuje za zasluge za ohranitev slovenskega jezika in kulture v okolici Baškega jezera in njeno dolgoletno delovanje na pevskem področju.

Barbara Mistelbauer-Stern iz Šentprimoža

Barbara Mistelbauer-Stern, doma iz Šentprimoža v Podjuni, je dolga leta vodila otroške in mladinske zbore v Slovenskem prosvetnem društvu Danica v Šentprimožu in je še vedno nepogrešljiva v organizaciji in pri delu v ozadju. Poklicno je zaposlena kot učiteljica na ljudskih šolah južne Koroške. Njeno delo na glasbenem in pevskem področju je zapustilo močne sledi, saj je SPD Danica tudi po njeni zaslugi zaslovelo kot društvo, kjer je doma petje v vseh starostnih stopnjah. Poleg tega, da je sama dolgoletna aktivna pevka v mešanem zboru Danica, je njena skrb od vsega začetka veljala pevskemu naraščaju, katerega je s spretno roko in z izrednim posluhom pripeljala do vrhunskega petja, pa tudi do uspešnega tekmovalnega nastopanja. Mladinski zbor Danica je kot prva slovenska skupina zastopal deželo Koroško pri vseavstrijskem srečanju mladinskih zborov v Kufsteinu na Tirolskem, sodeluje pa tudi pri vseh večjih pevskih projektih domačega društva SPD Danica. Dečle Danice so leta 2023 postale zbor leta v kategoriji ženskih zborov. S čutom za mladino, z disciplino in ustrezno glasbeno nadarjenostjo in izobrazbo Barbara navdušuje mlade za petje v skupinah in zborih. Dobro ji uspeva tudi to, da iz lastnih vrst, tudi iz lastne družine, prihajajo mladi, ki prevzemajo njene naloge. Na današnjem občnem zboru pa se smemo razveseliti prav pevskega šopka Štirih iz »njene« hiše. 

Z Janežičevim priznanjem se ji Krščanska kulturna zveza zahvaljuje za dolgoletno delo na pevskem področju v okviru Slovenskega prosvetnega društva Danica v Šentprimožu.

Franca Padovan iz Gorice

Franca Padovan, doma v Števerjanu pri Gorici, se vse življenje udejstvuje tako na kulturnem kot tudi na političnem področju slovenske narodne skupnosti v Italiji. Od leta 2009 do 2024 je bila županja občine Števerjan in tako merodajno sooblikovala podobo ožje domovine s slovenskim prebivalstvom. Od rane mladosti sodeluje v Slovenskem katoliškem prosvetnem društvu Frančišek Borgia Sedej v Števerjanu. Od leta 1985 je aktivno soudeležena pri delovanju Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ki ji je predsedovala od leta 2004 do 2023. Nekaj časa je bila predsednica Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, je pa tudi v upravnem odboru Sveta slovenskih organizacij. Zaposlena je kot učiteljica na slovenski osnovni šoli v Gorici.

Kot dobra pevka je že dolga leta članica raznih zborov na Goriškem, s katerimi je prihajala na gostovanja in prijateljske nastope na Koroško, prav tako tudi v funkciji predsednice Zveze slovenske katoliške prosvete. Aktivno je skrbela za kulturni razcvet in dobro čezmejno sodelovanje med južno Koroško in Goriško. Z zvezo slovenske katoliške prosvete in Krščansko kulturno zvezo jo povezujeta skrb za slovenski jezik v zamejstvu ter aktivno razvijanje prijateljskih in kulturnih vezi preko meja naše širše regije. Njeno delovanje je zapustilo močne sledi tako na političnem kot tudi na kulturnem področju.  

Z Janežičevim priznanjem se ji Krščanska kulturna zveza zahvaljuje za dolgoletno čezmejno povezovanje in dobro sodelovanje na kulturnem področju med Koroško in Goriško.

Roman Verdel iz Borovelj

Roman Verdel živi v Borovljah, kjer se že od svoje rane mladosti udejstvuje na kulturnem področju. Zlasti glasbi in petju se je Roman Verdel v celoti predal in ji posveča vso svojo življenjsko energijo. Rosno mlad je leta 1974 ustanovil Ansambel Drava, leta 1981 pa moški pevski zbor SPD Borovlje, ki se je pozneje razvil v mešani zbor, od leta 1996 naprej pa deluje kot Komorni zbor Borovlje.  Od leta 2007 naprej je predsednik Slovenskega prosvetnega društva v Borovljah, ki s svojimi prireditvami skrbi za prisotnost slovenščine v puškarskem mestu. Od leta 1991 naprej vodi Mešani pevski zbor Pevskega društva Sele, ki je obenem tudi cerkveni zbor. Prav za ta zbor je napisal ogromno priredb selskih in drugih ljudskih pesmi, pa tudi nekaj izvirnih skladb. Za Krščansko kulturno zvezo je pripravil več skladb in priredb za osrednji koncert Koroška poje in jih tudi izvedel z združenimi zbori. Kot učitelj na Slovenski gimnaziji je do svoje upokojitve 2025 vodil Mešani mladinski zbor višje stopnje in nekaj časa tudi orkester »Glasbena Promlad«. 30 let je opravljal delo ravnatelja Slovenske glasbene šole in bil odgovoren za učni program, učitelje, učence in dostikrat težavne finančne situacije šole. Številne nagrade na deželni, državni in mednarodni ravni pričajo o doslednem delu te osrednje ustanove koroških Slovencev. V domačih Borovljah pa je aktiven tudi kot občinski politik in kot član Volilne skupnosti zastopa potrebe v Borovljah živečih slovenskih občanov. V tej funkciji so gotovo najbolj vidna njegova prizadevanja za dvojezični otroški vrtec, varstvo in jasli v Borovljah.

Z Janežičevim priznanjem se mu Krščanska kulturna zveza zahvaljuje za dolgoletno delovanje na glasbeno-pedagoškem in zborovodskem področju ter zasluge za ohranitev slovenskega jezika v Borovljah

Franz Starz iz Škocjana

Franz Starz, se je rodil v Železni Kapli, danes z družino živi v Škocjanu. Poklicno je 42 let opravljal delo meteorologa na celovškem letališču. Petje ga spremlja skozi celo življenje. Že kot otrok je prepeval v ljudski šoli, nato pri zboru Slovenske gimnazije. To ga je gotovo oblikovalo za celo življenje in mu dalo podlago za poznejšo kulturno dejavnost. Predvsem pa izstopa njegova dejavnost kot zborovodja Moškega pevskega zbora v Škocjanu, ki ga je vodil nad 40 let. S številnimi nastopi je veliko prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in pesmi v domačem kraju, k zbliževanju obeh narodov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Bil je tudi 21 let (1982 – 2003) lokalni politik v samostojnem političnem gibanju in si v tej funkciji vedno prizadeval za pozitiven razvoj občine Škocjan in za dobrobit slovenske narodne skupnosti na Koroškem.

Leta 2024 je vodstvo Moškega pevskega zbora predal sinu Stefanu, kot pevec pa slej ko prej deluje v zboru. V društveni kroniki SPD Vinko Poljanec v Škocjanu se Franz pojavlja kot zborovodja, organizator, moderator, pevec, solist, natakar in še kaj. Sploh je vsestranski: poleg že naštetega je kmet, pesnik, prirejevalec pesmi, ljudski pevec, harmonikaš, gledališki igralec in prevajalec.

Z Janežičevim priznanjem se mu Krščanska kulturna zveza zahvaljuje za dolgoletno delovanje na kulturnem področju in vodenje Moškega pevskega zbora Vinko Poljanec v Škocjanu.