Pastirska igra
Točno 200 let po smrti Andreja Šusterja Drabosnjaka (22. 12. 1825) bo Pastirska igra zopet zaživela na domačem odru v farni cerkvi v Ločah. Pastirsko igro je po starem rokopisu Andreja Šusterja Drabosnjaka za gledališki praznik leta 1987 priredila Herta Lausegger. Času primerno adaptirano predstavo, oplemeniteno s petjem in božičnimi melodijami, bodo v domačem rožanskem narečju kot gledališko scenski recital predstavile skupine, ki delujejo v okviru Slovenskega kulturnega društva Jepa-Baško jezero. Režiserka predstave je Alenka Hain, njej ob strani pri raznih prizorih pomaga Aleksander Tolmaier.
Vabimo vas, na izredno priložnost, da v adventnem času skupaj doživimo poseben čar božične zgodbe.
Bukovniška ustvarjalnost je bila do začetka 19. stoletja temelj slovenske literature na Koroškem, Andrej Šuster Drabosnjak pa velja za njenega najvidnejšega predstavnika.
V delih Andreja Šusterja Drabosnjaka se ustna in knjižna tradicija slovenske besede prepletata z domiselno ustvarjalnostjo poeta in dramatika. Svoja dela je širil med bralce tako, da je ustanovil lastno tiskarno in gledališko skupino. Posebej znan pa je postal s svojimi prevodi in priredbami verskih iger. Korenine pastirske ali trikraljevske igre z božično svetopisemsko motiviko segajo v čas evropskega krščanskega srednjega veka, ko so po cerkvah uprizarjali liturgične dramske obrazce, prvotno latinske.
Pastirska ali božična igra, ki prikazuje angelsko oznanjenje Mariji, zapoved cesarja Avgusta, iskanje prenočišča, pastirce ob hlevčku, obisk treh kraljev, beg v Egipt, nastop neevangelijskega morilca ter na koncu tudi pomor nedolžnih otrok se je, kakor druga podobna besedila v času bukovništva širila po Koroškem s prepisovanjem, in sicer v obeh deželnih jezikih. Besedilo igre je najstarejši doslej znani razmeroma avtentični prepis Drabosnjakove Pastirske igre. Nastal je pred letom 1814.
